
Braneč strankarskega kolegu Husu Ćesirju, ki je napadel Žurnalovega snemalca Adija Kebo, je predsednik SDA dejal: “Imeli smo včeraj ali predvčerajšnjim incident, Huso Ćesir je napadel kameramana. Pravzaprav, on je napadel kamero, ni torej napadel človeka, ampak je odvzemal kamero, udarjal po kameri. In potem se je dvignila 'džefa', veste, zdaj mora vsak politik tekmovati v obsodbi Huse Ćesirja.“
Izetbegović ima prav, ko obsoja Ćesirjevo brcanje tistih, ki zaščiti novinarskih poklicev v Bosni in Hercegovini niso posvetili niti pol ure svojega večletnega parlamentarnega življenja, čeprav so imeli tako priložnost kot način, da izboljšajo standarde novinarstva v BiH, in ne da ga pripeljejo v mlako, v kakršni je zdaj, vendar je skrajno nesmiselno, drzno, bolj predrzno Izetbegovićevo banaliziranje Ćesirjevega napada na Kebo.
Izetbegović je namreč, resda bolj vljudno, dejal, da obsoja kakršno koli vrsto nasilja, vendar je celotno zadevo s Ćesirjem in Kebom poskušal omiliti, prikazati kot ne tako strašno, bolj politizirano, s tezo, da Ćesir „pravzaprav ni napadel človeka, ampak je napadel kamero.“
Če sprejmemo Izetbegovićevo tezo, da „Ćesir ni napadel človeka, ampak je napadel kamero“, potem moramo razumeti tudi, da ves bes in kletvice Ćesir ni namenil upravljavcu kamere Kebu (angl. Cameraman), temveč Takeshiju Mitaraiju, Gori Yoshidi in drugim ustanoviteljem Canona, ki so leta 1937 v Tokiu izumili to čudno napravo, ki pomni ljudi, živali in zasebno podjetje Huse Ćesirja, in evo, danes vpliva tudi na razpoloženje Izetbegovića in članov SDA, ki jim v prisotnosti kamere popustijo živci in potem naredijo kuršlus.
Toda, tudi če sprejmemo Izetbegovićevo tezo, da „Ćesir ni napadel človeka, ampak je napadel kamero“, in da ves bes in kletvice Ćesir ni namenil upravljavcu kamere Kebu, temveč Takeshiju Mitaraiju, Gori Yoshidi in drugim ustanoviteljem Canona, ki so pred 82 leti v nekakšni tokijski garaži izumili to čudno napravo, ki snema ljudi, živali in zasebno podjetje Huse Ćesirja, to nikakor ne pomeni, da smo rešili problem napada člana SDA na medijskega delavca, nasprotno, vstopili smo v drugo vrsto problema. Ćesir je namreč v teh novih okoliščinah napačno naslovil kazensko prijavo po incidentu. V kazenski prijavi, ki jo je poslal Tožilstvu Kantona Sarajevo, vse odgovornosti za snemanje njegovega podjetja Bosnaplast Ćesir ni naslovil na kamero ali na Fujia Mitaraija, izvršnega direktorja Canona, temveč na upravljavca kamere (angl. Cameraman) Adija Kebo. Čeprav Kebo, po Izetbegovićevem razumevanju, ni bil predmet napada, ampak le imetnik in upravljavec kamere, ki se je znašel ob napačnem času na napačnem mestu, medtem ko se je Ćesir obračunaval s kamero, je absurdno, boste priznali, da mora nesrečni snemalec svojo vlogo zdaj dokazovati pred sodnikom za prekrške.
Možna sta dva razpleta dogodkov, ki bosta to vroče poletje obremenjevala sarajevsko sodišče in držala bralce v negotovosti: Da sarajevsko pravosodje zanemari dejstvo, da je Kebo le imetnik in upravljavec kamere, in da mu, čeprav ni bil predmet spora med Ćesirjem in kamero, vendarle odmeri neko primerno kazen in na ta način postavi kljukico na Ć, ali da tožilstvo sprejme poravnavo s Kebom, v kateri bi bil on v celotni zadevi ključna priča, medtem ko bi SDA vso artilerijo usmerila proti največjemu proizvajalcu kamer na svetu - japonskemu Canonu.
Glede na dosedanjo pronicljivost Izetbegovića in SDA ter zelo slabo, skoraj brezizhodno stanje, v katerem se Bosna in Hercegovina in njeni državljani trenutno nahajajo, na sinhroniziranem udaru notranjih in zunanjih fašistov, je zelo možno, da je to od začetka tudi strategija Ćesirja, Izetbegovića in SDA: „Objavili bomo vojno Japoncem, potem pa se bomo predali.“ Ker, bolje, da nas okupira bogata Japonska kot, kajjazvem, spet revna Srbija in Hrvaška.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























