Izetbegović za HRT: Delamo vse, da se Hrvati kot najštevilčnejši narod počutijo "sproščeno"

Predsednik SDA Bakir Izetbegović je bil gost Dnevnika HRT, kjer je govoril o politični situaciji v BiH, položaju Hrvatov, dejavnostih Milorada Dodika. Na vprašanje o odcepitvi RS, je Izetbegović dejal, da Milorad Dodik ni napovedal odcepitve RS od BiH, čeprav morda ima tudi takšne načrte.

"On zahteva, da se reforme vrnejo 20 let nazaj. Da se naredi država v državi. Da bo znotraj države BiH ponovno država Republika Srbska. Seveda obstajajo rešitve, da odstopi od tega, ker je to vsekakor ena "slepa ulica", iz katere ga bo vračal bodisi OHR bodisi Ustavno sodišče. Mislim, da mu je to predvsem namenjeno za predvolilno kampanjo. Cilj bo ukinitev pravosodja na ravni države BiH, ker se pravosodja upravičeno boji in ga želi vrniti tja, kjer je pod njegovim nadzorom, na raven RS," je dejal.

Visoki predstavnik ni izkoristil pravice, da odpusti voditelje, ki rušijo Ustavo in BiH, ali bi to moral storiti?

"Ljudska skupščina RS se je dobro pazila, kako bo stvari postavila. Sprejeli so sklepe, niso sprejeli odločitev. Tako da še vedno ni razloga, da bi trdo začel in ohranil zadnji ukrep za zadnje dejavnosti, za katere je Ljudska skupščina RS zadolžila Vlado. Da bi se resnično začelo v eno protiustavno in protidaytonsko gibanje maja in junija. Če bodo resnično začeli rušiti reforme, delati proti Daytonu in proti Ustavi, bomo morali reagirati."

Dodal je, da Dodik ves čas žaljivo govori o BiH, Bošnjakih, včasih Hrvatih, predstavnikih mednarodne skupščine.

"Dela vse, da bo to neuspešna zgodba, vendar je daleč neuspešnejši del te zgodbe Republika Srbska."

Komentiral je tudi trditve, da sta za celovitost BiH enako nevarna srbski separatizem in bošnjaški unitarizem.

"Jaz ga ne vidim, ko gre za bošnjaški unitarizem. Delamo vse, da se Hrvati kot najštevilčnejši narod počutijo "sproščeno". Na ravni države je sto pomembnejših položajev, ki vladajo državi, in na ravni Federacije okoli 200. Hrvati imajo pariteto. Imamo 15 % v državi in imamo več kot 33 % ministrskih, direktorskih itd. položajev. Torej, Hrvati imajo od teh 300 pomembnih položajev 46 položajev več, kot jim jih zagotavlja Ustava. In imajo tega enega, Željka Komšića, s katerim niso zadovoljni. Imajo teh 46, kjer bi morali biti zadovoljni, ker so jih dobili na račun Bošnjakov. Bošnjaki imajo potem nekoliko manj položajev z namenom, da bi BiH "priličili" Hrvatom. Ne vidim tu nekega poskusa dominacije, unitarizma itd."

Na vprašanje, kako je vztrajanje pri državljanskem modelu kršitev Daytona in da ga tako vidi Hrvaška, je Izetbegović dejal, da gre za virtualne zgodbe.

"Na kakšen način vztrajate? Mi lahko date primer, kje je to? To so virtualne zgodbe, v čem se to konkretno lahko vidi. To ne obstaja. To so pravzaprav napadi na Bošnjake, združeni napadi z Dodikom, zato ker Hrvati želijo spremeniti Ustavo in volilni zakon tako, da mora biti član Predsedstva BiH iz HDZ-ja. Rad bi slišal in videl kakšen primer, kje je poskus te dominacije in kje so ti poskusi vsiljevanja državljanskega principa. To je nemogoče narediti v BiH," je dejal. 

Na vprašanje, ali bi pristal, da bošnjaškega člana Predsedstva volijo Hrvati ali kakšen drug narod, je dejal, da so bili poskusi, da bi pomagali Hrvatom in da bi se razmere sprostile.

"Bili smo pripravljeni dvakrat tudi na to. Skozi paket, za katerega sta se borila Haris Silajdžić in Božo Ljubić, in skozi neposredne volitve, ki jih je podrl Dragan Čović. To je bil SDA, da bi pomagali Hrvatom, da bi se njihova pozicija sprostila skozi implementacijo sodbe Sejdić-Finci. Da bi vsakdo dobil teoretično pravico, da se kandidira, v resnici pa bi bilo to odvisno od volje treh konstitutivnih narodov oziroma večine volivcev iz teh konstitutivnih narodov. In še naprej smo pripravljeni delati na tem," je dejal predsednik SDA. 

Uradni Zagreb podpira celovito BiH ter pot proti EU pod pogojem, da se spoštuje volilna volja Hrvatov in treh konstitutivnih narodov. Ali je na teh temeljih prostor za nadaljnji politični pogovor?

"Absolutno. Dvakrat smo bili pripravljeni priti naproti hrvaškim predstavnikom, s tem, da tokrat zahtevamo, da se odstranijo blokade, ki so nastale vmes s strani Hrvatov oziroma HDZ-ja in HNS-a. Kot sem rekel, v Federaciji trpimo blokado že tretje leto," je dejal.