Izetbegović se spetljava z državo, volilna zakonodaja tema, čeprav je kriza v državi eskalirala

Piše: Ernad Metaj

---

Spet se zdi, da je vodja SDA Bakir Izetbegović začel solirati v pogajanjih o prihodnosti BiH. Medtem ko državne institucije, tudi tista, v kateri je Izetbegović na čelu, ne delujejo, je odšel v Dubrovnik k hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću. Brez državne zastave se je pogovarjal o odnosih s Hrvaško, verjetno pa je bil pravi razlog izključno iskanje rešitve za volilno zakonodajo, pri čemer HDZ legitimnost predstavlja kot ključni pogoj za odblokado F BiH in državnih institucij. 

Izetbegović je hitro pozabil na lastne pozive probosanskim silam, naj skupaj delujejo, kar je privedlo do stališča, da se o volilni zakonodaji in ustavnih reformah ne pogaja, dokler traja napad na ustavni red BiH. Pri tem je bilo kot imperativ postavljeno, da se stvari rešujejo tam, kjer je treba, v institucijah BiH.  

Po srečanju Plenkovića in Izetbegovića je pri predsedniku HDZ Draganu Čoviću opazno narasel optimizem. Upravičeno se lahko vprašamo, ali je strah pred morebitnimi sankcijami, ki so napovedane tudi za predstavnike SDA in HDZ, povzročil pripravljenost na nove medsebojne koncesije. Sodeč po izjavah Plenkovića, je bistvo Predsedstvo BiH, kar ni skrivnost, da gre poleg legitimnosti tudi za osebno frustracijo Dragana Čovića.

Zanimivo je, da pogovori prihajajo pred napovedanim prihodom predstavnikov ZDA in EU Matthewa Palmerja in Angeline Eichhorst v BiH, da bi se nadaljevali pogovori o volilni zakonodaji. Pri tem je pomembno opozoriti, da so isti prej odložili obisk, ker probosanske stranke zaradi eskalacije krize v BiH niso želele sodelovati v teh pogovorih. Od takrat do danes je stanje postalo še slabše, kar samo krepi sum, da Izetbegović in Čović s ponovnim odpiranjem teme volilne zakonodaje poskušata rešiti svoj ali politični obstoj sebi bližnjih oseb.

Bolje država na panju kot lastna kariera ali kariera njemu zvestih kadrov, bi lahko bila logika Izetbegovića. Njegov na videz ničemer izzvan izstop iz okvira dogovora s probosanskimi strankami bi lahko bil rezultat lastne ocene, ali več izgubi z upiranjem tujcem ali s hrbtom obrnjenim najprej vodji DF Željku Komšiću, ki nosi breme sodelovanja s SDA ne glede na jasen namen, da s tem rešuje interese BiH, nato pa tudi opoziciji, ki jo je prosil za pomoč.

Izetbegović se tako kot Dragan Čović želi vrniti na predsedniški stol. Doslej je lahko ovira za to bilo izključno ugajanje interesom HDZ, kar bi za javnost lahko bilo enakovredno izdaji države. To, da je Dragan Čović trenutno prenehal govoriti o tretji entiteti, ne pomeni, da je od nje odstopil. Konkreten korak k temu je legitimno zastopanje, na katerem vztrajno vztraja. Če se je Izetbegović odločil tvegati, potem je sklenil, da bi bilo nadaljnje nasprotovanje pogovoru s posredniki, ki so se odkrito postavili na stran HDZ in iskali točke za lastno politično kariero, zanj osebno bolj pogubno. Če je tako, potem Izetbegovića prihodnost države nikoli ni preveč zanimala.

Doslej se je Dragan Čović vzdržal kritike secesionistične politike SNSD, celo kadri HDZ so za to našli opravičila. Tudi zdaj ne poziva k umiritvi napetosti, temveč temu postavlja dogovor HDZ in SDA o volilni zakonodaji. Pri tem nam je Čović razkril, da je bilo več spletnih sestankov in konferenc o spremembah volilne zakonodaje na ravni strokovnjakov. Katerih, ni natančno povedal, vendar je izrazil pričakovanje, da bo pred prihodom Palmerja in Eichhorst z Beneško komisijo opravljen pogovor o skladnosti obstoječih predlogov s tem, kar je sprejemljivo pravno stališče znotraj evropskega prostora.

Zdi se, da ima Izetbegović javnosti in partnerjem v probosanskem bloku veliko za pojasniti. V nasprotnem primeru bi bilo jasno, da Izetbegović nikoli ni opustil tega, da BiH še naprej drži ujeto v etnonacionalizmu in delitvah, brez katerih bi se mu bilo veliko težje vsiljevati kot voditelja. Zdaj je pomembno hrvaško-bošnjaško prijateljstvo, da bi domnevno ustavili Dodika, ko pa se z volilno zakonodajo legitimira tretja entiteta, bo javnost zavajal s potrebo po vzpostavitvi srbskega in bošnjaškega prijateljstva, paradirajoč na srečanjih s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Naj bodo na oblasti, država pa, kakršna je, takšna je.