Izetbegović se druži z bh. dijasporo, srečanja v več evropskih mestih

SARAJEVO, (Patria) - Predsednik SDA in član kolegija Doma narodov PS BiH Bakir Izetbegović bo naslednje štiri dni preživel v več evropskih državah in mestih v okviru obeleževanja 25. novembra, dneva državnosti BiH, ki ga organizira Center za dijasporo "Mreža".

Čeprav celoten program poteka od 18. 11. 2021. do 29. 11. 2021. in bo v tem času organiziranih več manifestacij in tri srečanja gospodarstvenikov in uspešnih Bošnjakov v dijaspori, bo Izetbegović obiskal pet mest, v ponedeljek, 22. novembra, pa se vrača v Sarajevo. 

Na manifestacijah bodo kot govorci poleg Izetbegovića sodelovali tudi ministrica za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Bisera Turković, načelniki občin Jajce (Edin Hozan), Travnik (Kenan Dautović), Sanski Most (Faris Hasanbegović), Konjic (Osman Ćatić), Breza (Vedad Jusić), Doboj Istok (Kemal Bratić), narodni poslanik v skupščini RS Senad Bratić, generalni konzul BiH v Nemčiji Began Muhić in predsednik Medžlisa IZ Mostar Džafer Alić.

Prvo druženje z bh. dijasporo bo 18. novembra v Rotterdamu, po tem pa sledijo velika srečanja v Stuttgartu, Mainzu, Wiltzu (Luksemburg), Bruslju, Saarbrücknu, Gaggenauu, Ingolstadtu, Düsseldorfu, Hamburgu, Berlinu, Hannovru in drugih mestih.

Iz Centra za dijasporo "Mreža" sporočajo, da so manifestacije del njihovih načrtovanih dejavnosti, s katerimi si s proslavljanjem temeljnih in najpomembnejših državnih praznikov prizadevajo animirati močne domoljubne občutke, ki so prisotni v dijaspori, ter skozi vrsto srečanj posredovati pri boljšem povezovanju diaspore in domovine.

Na manifestacijah bo poleg govora posebnih gostov odprta tudi razstava "Bosanski jezik", pri kateri je na povabilo Centra sodelovalo veliko znanstvenikov. Razstava prinaša informacije o tem, na koga se nanaša ime bosanski jezik, nato informacije o petih govornih tipih bosanskega jezika, o pisavah, ki so se uporabljale v preteklosti, o bosančici, arebici in prvih slovarjih. Odgovarja na vprašanje, kaj je posebnost bosanskega jezika, obravnava vlogo frančiškanov, ki so se čutili Bošnjake in svoj materni jezik poimenovali bosanski.

"Mreža" je v arhivu BiH našla bogato gradivo, ki se nanaša na prelomno leto 1907, ko je deželna vlada ukinila bosanski jezik in ga nadomestila s srbohrvaščino, na velikem številu panojev pa predstavljamo, kaj so o bosanskem jeziku govorili književni velikani, kot so Mak Dizdar, Skender Kulenović, Miroslav Krleža, Isidora Sekulić in Alija Isaković.