Izetbegović je v Generalni skupščini ZN predstavil govor

NEW YORK, (Patria) - Predsedujoči Predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović je imel govor na splošni razpravi 73. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. 

Izetbegovićev govor prenašamo v celoti.

- Gospa predsednica,

Gospod generalni sekretar,

Kolegi delegati,

Gospe in gospodje,

V čast mi je, da se vam četrtič in zadnjič kot predsedujoči Predsedstva Bosne in Hercegovine obračam.

Čestitam gospodu Miroslavu Lajčaku za uspešno predsedovanje 72. zasedanju Generalne skupščine ZN. Skupaj z generalnim sekretarjem ZN Guterešem je neutrudno delal, da bi to Organizacijo naredil bolj učinkovito. Veseli me, da bo dnevni red letošnjega zasedanja ohranil fokus na teh prizadevanjih.

Čestitam tudi gospe Mariji Fernandi Espinoza Garces za izvolitev. Dejstvo, da je le četrta ženska na tem položaju od leta 1946, nas opominja, da morata enakost spolov in opolnomočenje žensk ostati ena naših glavnih prednostnih nalog. Lahko računa na polno podporo Bosne in Hercegovine pri zagotavljanju produktivnega dela Generalne skupščine ZN, ki bo imelo poln vpliv na terenu.

Gospa predsednica,

Pred dvema letoma sem na tem mestu govoril o načinih, kako narediti naš svet bolj pravičen in uspešen za vse. Žal se lahko malo čemu veselimo v smislu napredka, ki smo ga dosegli.

Izzivi se nekontrolirano množijo. Stari konflikti so se poslabšali, ustvarjeni so novi. V primerjavi s situacijo v zadnjih treh desetletjih se danes več držav nahaja v krizah, ki so vse bolj nasilne, vse bolj pogubne za razvoj in ki vodijo v vse večje delitve. Sodobne krize in konflikti redko ostanejo omejeni na kraje, kjer so prvotno izbruhnili. Potresejo celotne regije in vse pogosteje se širijo tudi na transnacionalno prizorišče.

Rekordno število civilistov je žrtev neselektivnih, pa celo namernih oboroženih napadov. Veliko več jih je izpostavljenih preganjanju, diskriminaciji, marginalizaciji in hudim kršitvam temeljnih človekovih pravic. Veliko drugih je žrtev naravnih katastrof. Število beguncev, notranje razseljenih oseb in tistih, ki nujno potrebujejo humanitarno pomoč, je v stalnem porastu. Mir, varnost in blaginja ostajajo le oddaljena želja za mnoga človeška bitja po vsem svetu.

Prav iz te perspektive želim govoriti o treh vprašanjih, ki so ključna za reševanje globalnih problemov: multilateralizem, mednarodno pravo in mednarodni red, ki temelji na sprejetih pravilih. Verjamem namreč, da sta zavezanost multilateralizmu, spoštovanje mednarodnega prava in skupna privrženost globalnemu redu, ki temelji na pravilih, naše edino upanje in edini način za reševanje kompleksnih izzivov, s katerimi se soočamo.

Ne glede na to, ali gre za preprečevanje in zaustavitev konfliktov, varnost, razvoj, podnebne spremembe, širjenje jedrskega orožja, terorizem, migracije ali človekove pravice – nobenega od teh vprašanj ne more rešiti ena, tri ali pet držav samostojno. Vsako od teh vprašanj ima transnacionalno dimenzijo. Zato tudi njihovo reševanje zahteva transnacionalni, multilateralni odgovor, ki temelji na dialogu in sodelovanju vseh držav. Učinkoviti odgovori zahtevajo spoštovanje usklajenih mednarodnih norm in standardov, skupne strategije, močne koalicije, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, ter progresivno, vključujočo in demokratično vizijo in vodstvo, ki sprejemata novo razumevanje državne suverenosti.

Danes pa smo priča resnim napadom na mednarodni red, napadom na namen, načela in norme mednarodnega prava. Ti napadi predstavljajo resno grožnjo kršitve mednarodnega miru in varnosti. Veliko je primerov v naši bližnji preteklosti, ki kažejo, kaj lahko neupoštevanje mednarodnega prava in mednarodnega reda prinese. Ta mračna poglavja naše zgodovine so neposledica neuspeha mednarodne skupnosti, da bi branila načela in norme, na katerih temelji svetovni red, ko so bila ta pravila in norme ogrožena.

Gospa predsednica,

Naši državljani želijo živeti v svetu, v katerem vlada mir, v katerem se spoštuje njihovo dostojanstvo in v katerem so njihove temeljne pravice in svoboščine zaščitene. To je glavni razlog obstoja te Organizacije. In njen namen. Ta namen pa daleč presega državne meje ali interese. Nobena vlada se ne more osredotočiti izključno na zagotavljanje stabilnosti in blaginje le za svoje državljane, pri tem pa ignorirati tisto, kar se dogaja izven njenih državnih meja, v neposrednem sosedstvu in po vsem svetu. Parafraziral bom Franklina Ruzvelta: Struktura reševanja kateregakoli od številnih izzivov, s katerimi se soočamo, vključno z izgradnjo in ohranjanjem svetovnega miru, ne more biti delo enega človeka, enega naroda, velikega ali majhnega, temveč skupno prizadevanje celotnega sveta. Te Ruzveltove besede imajo danes enako težo kot pred več kot sedemdesetimi leti.

Skupna prizadevanja držav so bila ključna pri izkoreninjenju črnih koz, preventivnem cepljenju rekordnega števila novorojenčkov proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti, in premagovanju tveganja okužbe z virusom HIV/AIDS. Odločni napori in sodelovanje vseh držav so potrebni tudi danes, da bi zmanjšali tveganje jedrskega konflikta in uspešno rešili globalna vprašanja, kot so enakost spolov, podnebne spremembe ali pregon vojnih zločincev na mednarodni ravni. Duh in načela multilateralizma sta ključna za zagotavljanje in ohranjanje miru, varnosti in razvoja na svetu.

Nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki se je v svojem dolgoletnem delu na mednarodni sceni vedno močno zavzemal za multilateralizem, je nekoč dejal: “Več kot kdajkoli v človeški zgodovini si delimo skupno usodo. Lahko smo njeni gospodarji le, če se z njo soočimo skupaj. In zato imamo Združene narode.”

Moramo ponovno potrditi, da je Organizacija združenih narodov resnično utelešenje multilateralizma. Je edini forum, ki na enem mestu združuje 193 držav pri iskanju rešitev za globalne probleme, ki zadevajo vse nas. Je edini forum, ki ima kapaciteto in zavezanost za reševanje teh problemov. In edini forum, kjer se lahko glasovi tako velikih kot majhnih držav enako slišijo – tudi če ti glasovi niso vedno enako upoštevani in sprejeti.

Bosna in Hercegovina ostaja močno zavezana ohranjanju in krepitvi te Organizacije, njenih vrednot in načel, njenega mandata in poslanstva, njene enotnosti, verodostojnosti in relevantnosti. V ta namen in v ta cilj pozdravljamo in podpiramo reformo te Organizacije, da bi glasovi vseh njenih držav članic postali enako zastopani in upoštevani v njenem delu in delovanju.

Gospa predsednica,

Vedno znova se moramo spominjati temeljnih vrednot in načel, ki jih vsebuje Listina Združenih narodov, ki utelešajo bistvo mednarodnega reda. Ta načela in vrednote so danes enako relevantne kot leta 1945. Primarna odgovornost te Organizacije in vseh njenih držav članic je podpora in zaščita teh vrednot in načel pred sodobnimi izzivi, ki jih globoko postavljajo pod vprašaj. 

Zaščita mednarodnega reda in vladavina prava sta ključna za preprečevanje in reševanje kriz in konfliktov ter za ohranjanje miru. Močno vodstvo in angažma Združenih narodov, zlasti Varnostnega sveta, v skladu z normami mednarodnega prava, sta nenadomestljiva v situacijah, kot so tiste v Ukrajini, Siriji, Iraku ali Libiji, pa tudi na drugih kriznih območjih.

Na žalost je naš odgovor na sodobne krize in konflikte zaznamovan z zanemarjanjem mednarodnega prava, odstopanjem od multilateralizma, neupoštevanjem mednarodnega reda ter odsotnostjo ustrezne reakcije in brezbrižnostjo do človeškega trpljenja in kršitev človekovih pravic.

Vzemimo Bližnji vzhod kot primer. Sirski konflikt je vstopil v osmo leto, njegova rešitev pa ni na vidiku. Nekatere najhujše in najdaljše kršitve mednarodnega humanitarnega prava v sodobnem času, vključno z neselektivno uporabo kemičnega orožja, se ne ustavljajo. Civilne žrtve nenehno naraščajo. Humanitarna situacija se nenehno poslabšuje.

Enako je z izraelsko-palestinskim konfliktom, ki traja že več kot pol stoletja in je povzročil neizmerno človeško trpljenje. Nesprejemljivo je držati celotno regijo za talca individualnih državnih interesov, ki ogrožajo interese civilistov, zajetih v neskončnih ciklih nasilja. Nacionalni interesi katerekoli države ne smejo biti uresničeni na ra čun osnovnih pogojev in sredstev za življenje velikega dela prebivalstva.

Bosna in Hercegovina bo nadaljevala s podporo multilateralnim prizadevanjem pri iskanju rešitev, ki bodo zagotovile trajen mir za sirsko ljudstvo; rešitev, ki bodo izpolnile legitimna pričakovanja tako izraelskega kot palestinskega ljudstva, da imata dve demokratični dr žavi, ki bosta obstajali druga ob drugi znotraj varnih in priznanih meja v skladu z mednarodnim pravom. Kolikor je iskanje teh rešitev politično vprašanje, je hkrati tudi vprašanje naše skupne človeškosti.

Gospa predsednica,

Naša skupna ambicija, da nikogar ne zapostavimo, je resno ogrožena s porastom tveganja radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma. Ta sodobna kuga črpa moč za svoje ohranjanje ne le iz oboroženih konfliktov, temveč tudi iz dru šbene in politične nepravičnosti, diskriminacije, marginalizacije in izklju čevanja, revščine in ekonomskih ovir. Nasilni ekstremizem in terorizem ne poznata ne fizičnih ne virtualnih meja. Ekstremisti in teroristi so odločni v svojih namenih, da ustvarijo razkol znotraj in med dru štvi, ter tako ovirajo naša prizadevanja pri ohranjanju miru in varnosti, zaščiti človekovih pravic in spodbujanju trajnostnega razvoja. Nenehno spreminjajo taktike in najdejo nova sredstva in načine za nadaljnje širjenje svojega pogubnega vpliva. Naš odgovor mora biti zato odločen, koherenten, obsežen in zasnovan na mednarodnem okviru, ki smo ga ustvarili za boj proti terorizmu.    

Bosna in Hercegovina ostaja močno zavezana globalnim prizadevanjem za boj proti terorizmu in izkoreninjenju te sodobne grožnje v vseh njenih oblikah in manifestacijah. To je resničen izziv našega časa, s katerim se moramo soočiti na vsakem koraku in z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Gospa predsednica,

Jedrsko orožje in njegovo širjenje predstavljata resno grožnjo naši civilizaciji. Obseg te grožnje zasenči vse druge skupaj. Vložki nikoli niso bili ve čji. Preprečevanje širjenja jedrskega orožja in odprava orožja za množično uničenje je vprašanje obstoja človeštva.

Gospa predsednica,

Arhitektura za izgradnjo miru Združenih narodov je pomembnejša kot kdajkoli prej za reševanje vseh izzivov, s katerimi se soočamo na poti k trajnemu miru po vsem svetu. Bosna in Hercegovina prepoznava vrednost aktiviranja prizadevanj ZN za izgradnjo miru v zgodnji fazi, vzporedno z mirovnimi operacijami. Podpiramo vizijo in prizadevanja generalnega sekretarja Gutereša za vključitev preprečevanja konfliktov in izgradnje miru v prednostne naloge delovanja Združenih narodov.  

Kot del celovitega odgovora so se mirovne misije ZN izkazale kot učinkovit instrument za zagotavljanje pomoči državam na njihovi poti od konflikta k miru. Bosna in Hercegovina je ponosna na svoj prispevek k tem ciljem, skozi naše sodelovanje v mirovnih misijah ZN v Južnem Sudanu, na Cipru, v Afganistanu, Kongu in Maliju. Hkrati smo se pridružili drugim državam in organizacijam, njih preko 130, pri podpori Deklaracije o skupnih zavezah za mirovne operacije ZN, ki jo je predstavil generalni sekretar ZN. Podpiramo njegova prizadevanja za reformo mirovnih misij ZN, ki bi jih naredila učinkovitejše.

Gospa predsednica,

Agenda 2030 je ena najmočnejših povezav med različnimi smermi delovanja Združenih narodov. Njeno izvajanje je pot k globalnemu miru, varnosti in blaginji. Omogočila bo državam in dru štvem, da vzpostavijo odporne institucije, ki so sposobne absorbirati napetosti, odpraviti vzroke konfliktov in preprečiti njihovo ponavljanje, ter ustvariti pogoje za vključujoč in trajen razvoj, z zmanjšanjem revščine, neenakosti in diskriminacije, zagotavljanjem spoštovanja človekovih pravic in zajezitvijo degradacije okolja. Agenda 2030 je katalizator trajnostnega in vključujočega razvoja, ki temelji na spoštovanju ekonomskih, dru šbenih, kulturnih, državljanskih in političnih pravic. Je najboljši način za preprečevanje konfliktov in preprečevanje nestabilnosti.  

Gospa predsednica,

Močno globalno in regionalno sodelovanje pri preprečevanju in reševanju konfliktov, boj proti terorizmu in izvajanje Agende 2030, je ključno za uspeh vseh teh prizadevanj. Bosna in Hercegovina močno ceni sodelovanje, ki smo ga vzpostavili znotraj naše regije, Zahodnega Balkana. Ostajamo zavezani izboljšanju tega sodelovanja, vključno s sodelovanjem na naši skupni poti k članstvu v Evropski uniji.

Bosna in Hercegovina si prizadeva za zaščito in promocijo vrednot in načel, ki so skupna vsem državam. Verjamemo, da idealov, vrednot in načel, ki jih vsebuje Listina ZN, kot tudi norm in standardov mednarodnega prava, nikoli ne smemo kršiti ali zanemariti. Verjamemo, da je obveznost vseh držav, velikih in majhnih, manj in bolj močnih, da zaščitijo plemenite vrednote in načela, na katerih je ta Organizacija utemeljena. Če kdorkoli od nas nima volje za zaščito teh vrednot in načel, potem bodo vsa naša prizadevanja manj vredna in manj uspešna.

V skladu s tem zaključujem z besedami velikega človeka, Nelsona Mandele, ob stoti obletnici njegovega rojstva: “Tisto, kar je pomembno, ni preprosto dejstvo, da smo živeli. Razlika, ki jo naredimo v življenjih drugih ljudi, bo odločila, kako resnično je bil pomenljivo življenje, ki smo ga živeli.”