Volitve v Evropski parlament: Kam bo šla Evropska unija

(Patria) - Volitve v Evropski parlament so uvod v novo poglavje Evropske unije. Vprašanje, ki se sliši, je, kako močno se bo Evropa po teh volitvah nagnila v desno, še posebej, ker so desničarske struje močne v Franciji, Italiji, Madžarski, Nemčiji.

Novoizvoljeni poslanci v Evropskem parlamentu bodo sprejeli vrsto ključnih odločitev o tem, kdo bo na čelu institucij EU in bodo nadaljevali delo Parlamenta pri sprejemanju zakonov in nadziranju dela Evropske komisije in drugih organov EU. Evropski parlament je edina transnacionalna institucija na svetu, katere predstavnike državljani izvolijo neposredno. Poslanci v Evropskem parlamentu ščitijo interese državljanov EU na ravni vse Evrope.

Parlament odobri proračun EU in nadzira njegovo porabo.

Prvo plenarno zasedanje novega sklica Evropskega parlamenta poteka od 16. do 19. julija v Strasbourgu.

Pred tem zasedanjem bodo novoizvoljeni poslanci oblikovali poslanske skupine na podlagi skupnih političnih idej.

Na prvem plenarnem zasedanju Parlament izvoli svojega novega predsednika, podpredsednike in kvestorje ter odloči o številu poslancev v vsakem parlamentarnem odboru.

Poslanci kasneje glasujejo o izvolitvi novega predsednika Evropske komisije. Po tem na javnih zaslišanjih ocenjujejo kandidate za komisarje. Parlament mora na plenarnem zasedanju odobriti novo Komisijo, preden ta začne z delom.

Medtem poslanci nadaljujejo z izpraševanjem in dopolnjevanjem zakonodajnih predlogov, nadziranjem dela drugih institucij EU in razpravljanjem o različnih temah.

Države članice EU morajo obvestiti Evropski parlament o imenih novoizvoljenih poslancev.

Ti poslanci morajo pred nastopom funkcije pisno potrditi, da ne opravljajo funkcije, ki bi jim preprečevala opravljanje funkcije poslanca v Evropskem parlamentu. Odbor za pravne zadeve Parlamenta nato preveri njihove potrditve.

Rezultati volitev se pričakujejo ob 23. uri.

Tudi v BiH je odprtih več volišč, za volitve v EU pa je registriranih 100.000 volivcev. Gre za državljane BiH, ki imajo tudi državljanstvo Hrvaške, ter državljane Hrvaške, ki so se nahajali na območju BiH.

Svet ministrov BiH zaradi blokade ministrov iz RS ni omogočil glasovanja državljanom Slovenije, Romunije in Poljske.