Begunska kriza: V EU ni enotnosti niti solidarnosti

Sestanek zunanjih ministrov v Pragi o obveznih kvotah za sprejem beguncev ni prinesel premika. Češka, Madžarska, Slovaška in Poljska zavračajo načrt, ki ga je predsednik Evropske komisije Juncker predstavil v začetku tega tedna, poroča novinarska agencija Patria.

Češki minister Lubomir Zaoralek je sporočil, da so prepričani, da bi moral vsaka država obdržati nadzor nad številom tistih, ki jih lahko sprejme.

Njegov nemški kolega tako zapušča Prago z neopravljenim delom in opozarja:

"Največja evropska begunska kriza po drugi svetovni vojni bi lahko bila največji izziv za Evropsko unijo v njeni zgodovini".

Če ministri notranjih zadev na svojem ponedeljkovem sestanku ne bodo dosegli soglasja o porazdelitvi beguncev, je možen izredni vrh voditeljev 28 držav članic EU-ja še ta mesec, je napovedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

"V ponedeljek se na nujnem sestanku zbirajo ministri notranjih zadev. S tega sestanka bomo potrebovali konkretno in pozitivno znamenje solidarnosti in enotnosti. Iz stikov, ki sem jih imel z državami članicami v zadnjih dneh, čutim, da smo bližje rešitvi na podlagi soglasja in resnične solidarnosti. Brez takšne odločitve bom moral sklicati nujni sestanek Evropskega sveta že septembra", je dejal Tusk v Nikoziji, kjer je na obisku na Cipru.

Evropska komisija je v sredo predlagala obvezujoče kvote za porazdelitev 120.000 prosilcev za azil, večinoma z Bližnjega vzhoda in Afganistana, ki se trenutno nahajajo v Italiji, Grčiji in Madžarski. Poleg tega je treba porazdeliti še 40.000 beguncev, kar je Komisija predlagala že maja.

Gre za predlog, s katerim želijo olajšati breme begunske krize trem državam. Po tem želi Komisija vzpostaviti trajen mehanizem, ki bi omogočal, da se migrante in begunce, ki v Evropo prihajajo bežeč pred vojno in revščino, pravično in po določenih kriterijih porazdeli po državah članicah.

Te predloge podpirata Nemčija in Francija, vendar jim močno nasprotujejo nekatere članice srednje in vzhodne Evrope, predvsem štiri države Višegrajske skupine (Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska).

Bolgarija in Romunija ne delita stališča Višegrajskih držav, vendar svoj pristanek na nek način pogojujeta s tem, da jima odobrijo vstop v schengenski prostor. Evropska komisija že več let ocenjuje, da ti dve državi izpolnjujeta vse tehnične pogoje za vstop v Schengen, vendar je zastalo na politični ravni, ker nekatere države članice ne želijo glasovati za to, češ da morata Sofija in Bukarešta okrepiti vladavino prava, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Zahodne članice EU-ja svojim partnericam iz srednje in vzhodne Evrope očitajo, da ne kažejo solidarnosti, čeprav so imele korist od solidarnosti skozi evropske strukturne in kohezijske sklade, piše Index.