Izziv za gospodarstvo BiH: Začenja se obračunavanje taks CBAM

(Patria) - Uvajanje mehanizma za prilagajanje ogljika na mejah EU predstavlja enega najresnejših izzivov za gospodarstvo BiH v prihodnjih letih. Izvozniki iz kovinarske in predelovalne industrije se že od 1. januarja soočajo z dodatnimi obveznostmi in stroški, in sicer izvozniki električne energije, železa, cementa, jekla in nekaterih drugih izdelkov. Če BiH ne bo sprejela ustrezne zakonodaje, gospodarstvo čakajo velike težave, poudarjajo strokovnjaki.

BiH se obračunavanja CO2 taks od 1. januarja 2026. leta loteva povsem nepripravljena, saj ključnih reform na državni ravni ni bilo. Izvozniki, zlasti iz kovinarske in predelovalne industrije, vstopajo v režim CBAM z višjimi stroški in veliko negotovostjo, kar neposredno škoduje konkurenčnosti gospodarstva BiH na trgu EU.

"Zaradi nesprejetja predpisov, regulatorjev in borze nismo omogočili oblikovanja ET sistema, kjer bi nakup teh certifikatov plačevali tukaj in sredstva ostala tukaj, ter bi iz teh sredstev poskušali vlagati in spodbujati naložbe v obnovljive vire," je za BHRT dejal Ljubo Glamočić, podpredsednik Gospodarske zbornice RS.

"Dolgoročni problem je, da v BiH ni vzpostavljena borza CO2 v skladu s pravili EU, kar bo na koncu, če ne bo vzpostavljena, povzročilo, da bo tudi ves drugi izvoz iz BiH obremenjen s to uredbo o CO2," pravi Saša Trivić, Zveza delodajalcev RS.

Ena od ključnih posledic uvedbe CO2 taks bo rast proizvodnih stroškov, ki se bo, kjer je to mogoče, prenesla na končne cene izdelkov. S tem se dodatno krepijo že obstoječi inflacijski pritiski, rast cen energije in upad kupne moči državljanov.

"Moramo povedati, da bo to pomenilo znaten udarec za naša izvozna podjetja, saj se bojim, da se v prihodnjem obdobju pričakujejo tudi drugi podražitvi, ker bodo tisti, ki proizvajajo te izdelke, ki so zdaj obremenjeni s takso, obremenili končne kupce v BiH," opozarja Almir Bečarević, strokovnjak za energetiko.

Strokovnjaki opozarjajo, da bo neprilagajanje pravilom uničilo znaten del gospodarstva BiH.

"Da bi ublažili posledice CBAM-a, se pričakuje, da bodo oblasti nujno uskladile energetske in podnebne politike z okvirom EU. To pomeni vzpostavitev sistema cene ogljika, ki bi ga EU priznala kot enakovrednega, s čimer bi domača podjetja izognila plačilu CBAM-a v EU in ta prihodek bi ostal znotraj države," pravijo iz Gospodarske zbornice BiH.

Trenutno so na udaru izvozniki šestih vrst izdelkov poleg električne energije, vendar je EU nedavno sprejela dopolnilo direktive, kjer je na seznamu še 180 vrst izdelkov. Brez odgovora v pristojnih ministrstvih za energetiko obeh entitet. Hkrati ključni zakon o prenosu, operaterju in regulatorju električne energije ni bil sprejet v Domu narodov BiH, poroča BHT.