ZA LANINO BRONASTO ŽARE ČLOVEŠKA ZGODBA Kako je Libanonec omogočil Bosancem, da so spodbujali Pudarjevo do medalje!

(Patria) - Najboljša bosanskohercegovska plavalka Lana Pudar je 15. februarja osvojila bronasto medaljo v disciplini 200 metrov delfin na Svetovnem prvenstvu v Dohi.

Pudar je v finalu discipline preplavala v času 2:07.92, kar je bilo dovolj za bronasto medaljo, prvo za našo državo na svetovnih članskih prvenstvih.

Toda zgodba o Laninem uspehu ima tudi ozadje, človeško, za katero medalje ne podeljujejo, a nas Bosance in Hercegovce dela takšne, kakršni smo, kjerkoli že smo. V tej zgodbi pa je imel tudi en Libanonec veliko vlogo pri ustvarjanju podpore za našo Lano.



Alem Genjac, Bosanec, ki živi v Dohi, je na svojem Facebook profilu objavil zgodbo, ki razkriva, kako je Lana Pudar dobila veliko podporo na bazenu v Dohi, vse zahvaljujoč dobrosrčnemu Libanoncu.

„Nekaj dni po osvojeni medalji Lane Pudar me še vedno preplavljajo čustva in razmišljam, kako bi bilo vse, če ne bi bilo občinstva. Občinstvo je tisto, ki vodi tekmovalce do zmage in jih naredi žive. Tako smo se tudi mi počutili žive na ta bronasti dan. Moram preiti na zgodbo, kako smo v dveh dneh dobili brata. Nikoli hitrejše rojstvo, hehe. Namreč, odidem na kvalifikacijsko tekmo s soprogo in nekaj prijatelji, da bi gledali Lano v kvalifikacijah. Medtem ko čakamo, da kupimo vstopnice preko aplikacije, mi telefon zablokira in jaz, tako nervozen, godrnjam, da bomo zamudili in zamudili tekmo, ki traja nekaj več kot dve minuti. Zagledamo moškega in ga vprašam, ali prodaja vstopnice, on pa mi reče, da jih ima za nas in da jih ne rabimo plačati. Vzamemo 3 vstopnice in vstopimo. Po končani tekmi ga najdem in se mu zahvalim, on pa mi reče: Ali jih potrebujete za polfinale? Jaz pa, nekoliko začudeno, rečem, da potrebujem. Vpraša me Abbass, koliko, 10, 20, 50? Malo in nesramno prešteje, koliko nas bo morda prišlo, mu rečem 60, on pa reče dogovorjeno. Edino, kar lahko vstopnice prevzamem, je pred tekmo. Potrdim prihod in obvestim del naše skupnosti v Dohi, da imamo 60 vstopnic, ne da bi razmišljal o tveganju, pripoveduje Genjac o neverjetnem spletu okoliščin.

Genjac z Lano Pudar (Foto: Facebook)

Kot pravi, je ljudem obljubil vstopnice, čeprav je moškega videl prvič.

„Kaj če ne pride, osramotim se, heheh. Mislil sem si, da je človek pošten, čeprav sem bil že tisočkrat prevaran, in še ta tujec mi gre skozi glavo. Kaj bi ga to naredilo drugačnega od drugih prevarantov? Kakorkoli že, pridem na bazen in Abbass nas pričaka z vstopnicami. Kamen mi je padel s srca. V veliki skupini popolnoma drugačna atmosfera na bazenu. Sicer je na bazenih obisk zelo majhen. Velika podpora Lani in uvrstitev v finale. Po izstopu se ponovno zahvalim Abbassu po vrsti, on pa mi ponudi vstopnice tudi za finale. In zdaj čudeži, dobimo dvakrat več vstopnic. Pravo darilo malega človeka, lahko bi jih ponudil tudi komu drugemu, razmišljam,” navaja Genjac.

In potem je prišel trenutek resnice.

„Končno finale in veselje pri vseh nas. Gledam naše navijače in razigrane otroke ter razmišljam, kako bi bilo sablasno brez nas na bazenu. Potrebujemo le še medaljo, razmišljam v sebi. Vsi se potihoma molimo, in ko je tako, potem Bog tudi stori, da se zgodi. Z navijanjem, kot na nogometni tekmi, smo Lano pripeljali do brona zlatega sijaja. Nikoli večjega ponosa med nami Bosanci, polni sebe, kakršni že smo. Kaj nam bo ostali svet, mi imamo Lano, bronasto zlatega sijaja. Seveda, Abbassu javimo za osvojeno medaljo in slikanje. In tako smo dobili enega Libanonca za brata. Hvala Abbass,” navaja Genjac na koncu zgodbe o velikem dejanju enega Libanonca, sreči bh. navijačev in uspehu Lane Pudar.

Dobri ljudje se zlahka povežejo, in ko je tako, morajo medalje priti.