Iz rafinerije v Bosanskem Brodu trdijo: Nič ne vemo o predelavi hrvaške nafte v naših obratih

Iz rafinerije nafte v Bosanskem Brodu trdijo, da nikoli niso obravnavali vprašanja, da bi bosansko-hercegovska naftna družba predelovala hrvaško nafto, piše bosansko-hercegovska novinska agencija Patria.

Jutarnji list je v sredo objavil, da ima tajne dokumente INA-e, v katerih piše, da ta naftna družba v strogi tajnosti analizira in pripravlja odvoz hrvaške nafte na tuje naslove, kjer bi se hrvaška nafta predelovala namesto naftnih obratov v Sisku, kot je bilo doslej v navadi.

Kot eno od mest, kjer bi se hrvaška nafta v prihodnosti lahko predelovala, se poleg Srbije in Madžarske navaja tudi rafinerija nafte v Bosanskem Brodu.

Jutarnji list je objavil, da njihovi dobro obveščeni viri trdijo, da je INA že konec lanskega leta hrvaško nafto ponudila rafineriji v Bosanskem Brodu. Medtem je bil ta načrt odvoza hrvaške nafte ne v Sisak, ampak v rafinerije zunaj Hrvaške, skrbno izdelan.

Vendar iz rafinerije nafte v Bosanskem Brodu, oziroma iz Optima Grupe, ki je lastnica rafinerije v Bosanskem Brodu, trdijo, da o tem primeru ne vedo ničesar.

Načelnica direkcije za marketing v Optima Grupi Svjetlana Bondar je za agencijo Patria povedala, da Optima Grupa ni obravnavala niti trenutno ne obravnava tovrstnih vprašanj z naftno družbo INA.

Jutarnji piše, da je sisaška rafinerija v zadnjih letih predelovala samo hrvaško nafto, ki je letno približno 600 tisoč ton. Vendar pa so, po nadaljnjih navedbah tega časopisa, razpoložljive količine surovine občutno manjše od zmogljivosti sisaške rafinerije, zato so obrati delovali občasno, v tako imenovanem Swing načinu, kar pomeni, da se predelava zažene, ko se v Sisku nabere od 200 do 300 tisoč ton nafte, nato pa se začasno ustavi do naslednjega kroga. Kljub takšnemu delovanju je sisaška rafinerija, dokler predeluje domačo nafto, poslovala pozitivno.

Toda, trdi Jutarnji dalje, Ina vztrajno poskuša zapreti rafinerijo v Sisku. Poskušala je to, navaja časopis, tudi lani v več zaporednih poskusih, pri čemer je skrivala podatke o njeni donosnosti in trdila, da je zaprtje Siska edina ekonomsko racionalna rešitev. Odpor s hrvaške strani je bil, domnevno, premočan, zato namere ni uspelo uresničiti. Obrati so bili, dalje navaja Jutarnji, kljub temu ustavljeni 14. januarja, domnevno začasno. Vendar pa, piše v članku dalje, k previdnosti napeljuje dejstvo, da Ina v letošnjem načrtu ni navedla predelave v Sisku. Prav tako ni načrtovala denarja za naložbe niti za vzdrževanje rafinerije.

Jutarnji piše, da energetski strokovnjaki menijo, da je to mogoče razlagati samo na en način: rafinerija se praktično zapira, po ugotovitvah časopisa pa bi se del hrvaške nafte lahko še naprej predeloval tudi v BiH.