Iz logora Heliodrom zaplenjenike so uporabljali kot živi ščit

Logor Heliodrom južno od Mostarja je bil zbirni logor, ki sta ga ustanovila politika in vojska Herceg-Bosne med spopadi med Armijo RBiH in HVO od 1993. do 1994. leta.

Dve desetletji kasneje, 15. avgust obeležuje dan, ko so bili Bošnjaki iz Ljubuškega naloženi na tovornjake in zaprti v logor, iz katerega mnogi niso več izstopili, piše novinarska agencija Patria.

Logor se je nahajal v bližini Rodoča v Hercegovini, ki je bil prej uporabljen le kot heliodrom HVO, čigar helikopterska skladišča in garaže so bile preurejene v zaporniške celice.

Glede na obtožnico Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), so pripadniki HVO začeli zadrževati bošnjaške moške v logorju od leta 1992 do sredine leta 1994. Število zaplenjenikov je bilo maja 1993 približno 1.800, junija pa se je zmanjšalo na približno 500.

Glede na obtožnico je HVO aretiral na stotine bošnjaških civilistov, ki so živeli v zahodnem Mostarju, in jih odpeljal v Heliodrom, z zaostrovanjem bošnjaško-hrvaškega spopada pa je bilo po vsej Hercegovini aretiranih še tisoč Bošnjakov. Čeprav so bile ženske izpuščene, HVO ni razlikoval med civilnimi in vojaškimi zaplenjeniki.

Zaplenjeniki so bili psihično in fizično mučeni. V najhujših primerih so bili prisiljeni hoditi pred silami HVO kot človeški ščit. Po ocenah je v logorju umrlo najmanj 54 zaplenjenikov, 178 pa je bilo ranjenih. Kriteriji HVO za izpustitev zaplenjenikov na prostost so bili poroka s Hrvatico ali posedovanje vizuma in jamstvenega pisma, da bodo zapustili BiH.

Državno sodišče BiH je do sedaj zaradi logora Heliodrom obsodilo Marka Radića, Dragana Sunjića, Damirja Brekala in Mirka Vračevića. Bili so pripadniki 7. brigade HVO. Obsojeni so bili na 25, 21, 20 in 14 let zapora, poroča NAP.