Ivo Komšić za BHRT: Zagovorniki delitve BiH vodijo v vojno!

(Patria) - Gost tokratnega intervjuja je Ivo Komšić. Intervju Jedan bo na sporedu nocoj ob 20. uri. Komšić meni, da je BiH nemogoče razdeliti, in da lahko iskrena pogajanja zlahka privedejo do dogovora o funkcionalni državi, ter da imajo tisti, ki bi delili Bosno in Hercegovino, težave, ker je težko izbrati način in obliko delitve, je dejal v intervjuju „Jedan“. Zamera domačim pogajalcem, ki ponavljajo: „Nisem za to državo, ta država mora izginiti, nima prihodnosti“, pa tudi tujcem zaradi teze, da bodo podprli karkoli, kar se dogovorijo domači politiki.

„To je teza, ki vnaprej legitimira delitev države, če do nje pride. Torej, če se vi dogovorite, bomo mi sprejeli, izvolite, vi jo razdelite. Kako se lahko dogovorimo? Kako se lahko dogovorimo na predpostavkah, ki so v nasprotju druga z drugo? Mi želimo to državo funkcionalno, racionalno, evropsko, demokratično itd., oni pa tega ne želijo, kakšen je tu dogovor, o čem se tu gre? Da mi, ki želimo to, kar želimo, odstopimo od svojih načel in sprejmemo njihova načela. Njihova načela pa vodijo v vojno,“ je kategoričen Ivo Komšić.

Ne verjamem pogajalcem

Ivo Komšić ne verjame sedanjim mednarodnim pogajalcem, ker po njegovih besedah pogajanja vodijo v napačno smer. Napaka je, meni, pogajanje z voditelji nacionalnih strank, ki želijo govoriti s tujci kot voditelji narodov.

„Ne razumem tujcev. Ne razumem predstavnikov Evropske unije in ameriške administracije, ki prihajajo sem in sprejemajo to koncepcijo. Ta koncepcija nas 26 let zadržuje, da se ne moremo premakniti z mesta. Celó gremo nazaj. Ta koncepcija je napačna. Imamo to koncepcijo v delovanju naše oblasti,“ meni Komšić.

Ni razlike v politikah SNSD-a in HDZ-a v tej fazi pogajanj

Gost intervjuja „Jedan“ meni, da trenutno ni razlike med politikama SNSD-a Milorada Dodika in HDZ-a BiH, ki ga vodi Dragan Čović. Spomnil je tudi na nedavno izjavo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je dejal, da se Srbija in Hrvaška 90-odstotno strinjata glede političnih potez do Bosne in Hercegovine.

„Ko gre za Bosno in Hercegovino, se strinjajo 120-odstotno ... To je kontinuiteta te politike in tega ne skrivajo. Čović pravi, da uresničuje politiko „Herceg Bosne“. Herceg Bosna je bila ustvarjena za uresničitev projekta iz Karađorđeva, ki sta ga dogovorila Milošević in Tuđman. Tako kot se v Hrvaški vladajoči HDZ ne odreče Tuđmanovi politiki, Plenković pravi, da je nadaljevalec Tuđmanove politike HDZ-ja. Lahko delajo v Hrvaški, kar hočejo, naj nas ne skrbi. Težava je v tem, da se ta politika nanaša na Bosno in Hercegovino in je dobila svojo oceno, presojo, s haaškimi sodbami. Haaško sodišče je sodilo, da gre za zločin. To je zločin,“ pravi za BHRT Ivo Komšić.

Memorandum SANU in nanj naslonjeni Hrvati

Srbski politiki v Bosni in Hercegovini, meni Komšić, se obnašajo v skladu z novim, tretjim Memorandumom Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU).

„Tam jim je predpisano: morate zanikati Bosno in Hercegovino, morate kazati, da Bosna in Hercegovina ni mogoča, morate blokirati vse institucije, ne smete omenjati imena Bosna in Hercegovina. In poglejte, natančno se tako obnašajo,“ pravi Ivo Komšić.

Načrt Memoranduma kvarita Hrvata, ki ne živita na območjih zahodne Hercegovine, Hrvata, ki nista privolila v politiko HDZ-ja in ovirata uresničevanje tega načrta, meni Ivo Komšić in pojasnjuje.

„Ovirajo jih bosanski Hrvati. Ovirajo jih sarajevski Hrvati. Ovirajo jih Hrvati iz Travnika, iz Novega Travnika, iz Busovače, Viteza in da ne naštevam. To so tisti Hrvati, ki jih z vojno niso mogli premakniti. En del so premaknili, jih namestili v Bobanovo in Šuškova sela, vendar je zadnji popis pokazal, da večina Hrvatov v Bosni in Hercegovini živi izven zahodne Hercegovine ... Hočejo narediti to delitev med nami in potem naj bosanske Hrvate izselijo, ker smo „moteči dejavnik“ za politiko HDZ-ja iz Hrvaške in tisto, ki jo vodi Dragan Čović,“ meni Ivo Komšić.

Komšić trdi, da razume srbski projekt Velike Srbije, ki ima svojo zgodovino in nenehno išče priložnost za uresničitev. Če ne bo mogoče potegniti črte od Karlobaga do Virovitice, dobro pride tudi tista, potegnjena nekje v Bosni in Hercegovini, pravi Komšić.

„Ne razumem hrvaške politike, ki gre na roko tej politiki: To počne ta politika, straši bosanske Hrvate, naj odidejo od tod, naj zapustijo, jim govori, kako nimajo perspektive, kako se bo država razpadla. Ljudje počasi odhajajo, ker če bi se Srednja Bosna izpraznila Hrvatov, potem je to glavna teza, naj ostanejo Bošnjaki s Srbi, da živijo, in naj potem Srbi dokončajo to delo z njimi. Ta teza je dvakrat nevarna, tako za Hrvate kot za Bošnjake. Na žalost, v Hrvaški tega ne vidijo. Po tej logiki bodo imeli rakete na Uni, v Bosanski Kostajnici. To je 70 kilometrov oddaljeno od Zagreba in 150 kilometrov od Dunaja. Je to hrvaška politika, ki jo vodi v okviru Evropske unije?“ navaja Komšić.

Za Načeli za spremembo Ustave BiH stoji skoraj 50 tisoč ljudi
Zaradi vsega, kar se dogaja v Bosni in Hercegovini in „iger“, ki se okoli nje odvijajo, so nevladne organizacije Hrvatsko narodno vijeće (HNV), Srpsko građansko vijeće (SGV), Vijeće kongresa bošnjaških intelektualcev (VKBI) ter Forum parlamentarcev predlagali Načela za spremembo Ustave Bosne in Hercegovine.

„Nihče ne more zanemariti 50.000 ljudi, ki stojijo za neko idejo in za neko akcijo. To je družbeno-politična akcija. Ne verjamem, da katera koli stranka danes v Bosni in Hercegovini lahko zbere toliko podpisov za svojo idejo. Pomen tega je, da gre za državljane. To so državljani, ki so verjetno člani mnogih strank, vendar so prepoznali, da so načela dovolj jasna, da je dovolj široka platforma, na kateri se lahko združijo, ne le državljani, ampak tudi politične stranke,“ poudarja Komšić.

Kljub temu je Ivo Komšić seznanjen, da predstavniki nekaterih politik morda ne bodo sprejeli predlaganih načel. Večina v BiH pa jih bo sprejela, ker so načela dovolj široka.

„Le zahteva se, da se spoštujejo temeljna načela, na katerih bi morala Bosna in Hercegovina delovati, da se spoštujejo odločitve našega Ustavnega sodišča, da se spoštujejo odločitve Mednarodnega sodišča za človekove pravice. Deklarativno nihče ni proti temu. Nihče se ne bo izrekel, da je proti temu, vendar je težava v tem, da tisti, ki bi to morali izvesti, tega ne izvajajo,“ pravi v intervjuju „Jedan“ član upravnega odbora HNV BiH Ivo Komšić.