Ivica Đikić: S širjenjem panike o teroristih v BiH želi Hrvaška vplivati na sodbo Haškega sodišča

Verjetno so Kolinda Grabar-Kitarović in preostali del državnega vodstva ocenili, da Trump in njegovi ljudje dobro reagirajo na zgodbe o potencialnih islamskih teroristih v srcu Evrope, in je Zagreb v tem videl, in še vedno vidi, priložnost za pridobitev močne podpore pri uresničevanju svojih političnih načrtov v Bosni in Hercegovini, hkrati pa zapira oči pred nevarnim desničarskim radikalizmom in neoustaštvom v svojih vrstah, piše novinar Ivica Đikić za Al Jazeero, komentirajoč izjave hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ki trdi, da v BiH trenutno živi do 10.000 ekstremistov, poroča agencija Patria.

Hrvaški načrti, meni Đikić, se v bistvu nanašajo na nadaljnjo dezintegracijo Bosne in Hercegovine in zagotavljanje še večje stopnje zaščite Draganu Čoviću in Hrvaški demokratski skupnosti Bosne in Hercegovine pri izvajanju politične vsemogočnosti, samovolje in dejanske nebrige za življenje svojih volivcev, ki se množično izseljujejo, predvsem zaradi tega in zaradi posedovanja hrvaških potnih listov. Čeprav je, dodaja Đikić, upravičeno in logično iskanje modela, ki bi Hrvatom omogočil, da jih v Predsedstvu Bosne in Hercegovine zastopa tisti, ki ga izbere večina Hrvatov.

„Drugo vprašanje je, ali so spremembe volilnega zakona Bosne in Hercegovine, ki jih promovira Čović, najboljša in najkonstruktivnejša pot do tega cilja,“ pravi Đikić.

„Hrvaški in vodstvu Hrvatov v Bosni in Hercegovini se pri tem zelo mudi, ker vlada strah pred pravnomočno haaško sodbo šesterici nekdanjih političnih in vojaških voditeljev nekdanje samooklicane hrvaške republike Herceg-Bosne, sodbe, ki se pričakuje novembra letos: širjenje panike v zvezi z islamistično grožnjo v Bosni in Hercegovini ima zato tudi funkcijo poziva Ameriki, naj se močneje lobistično angažira, da iz haaškega pravorijeka izgine vsaj kvalifikacija o združenem zločinskem podvigu.

Namesto da bi vodili politiko, ki se bo soočila z bosansko-hercegovskim grehom hrvaške politike v devetdesetih letih in ki ne bo dopustila, da se morebitna obsodilna haaška sodba izkoristi za politično obespravljenje in stigmatizacijo Hrvatov, ki danes živijo v Bosni in Hercegovini, se Zagreb in Mostar obnašata tako, da gresta na roko tistim, ki nestrpno čakajo, da odločitev iz Haaga spremenijo v sredstvo političnega boja proti najmanjšemu konstitutivnemu narodu kot oviri pri ustvarjanju kakšne drugačne Bosne in Hercegovine,“ meni Đikić.

Celotno besedilo preberite s klikom TUKAJ.