Preiskujemo: Državna esencialna lista prioriteta, ne Pravilnik o zdravilih

Po uradnih podatkih Agencije za zdravila in medicinske pripomočke BiH je v letu 2014 promet z zdravili v BiH ustvarilo 138 podjetij, od tega le 5 domačih, in če bo sprejet Pravilnik o oblikovanju cen zdravil, ki je napovedan, bodo domači proizvajalci v še slabšem položaju, celo sama proizvodnja zdravil bo vprašljiva, piše bh. novinska agencija Patria.

Kot so navedli iz Agencije za zdravila in medicinske pripomočke BiH (ALMBiH), naj bi pravilnik določil najvišjo veleprodajno ceno zdravil, ki se izdajajo na recept, in da se cene zdravil določajo na podlagi vnaprej določenih meril, da bi se prekinila praksa, da proizvajalec na trg vstopa s ceno, "s katero lahko preživi".

Po drugi strani viri agencije Patria navajajo, da je neupravičeno zahtevati od proizvajalcev generičnih zdravil, da cene svojih zdravil znižajo na raven 95 % povprečne cene istega zdravila v sosednjih državah, glede na to, da je trg BiH bistveno manjši od trgov referenčnih držav, ter da so pri izračunu cen zdravil v referenčnih državah že vključeni korektivni faktorji.

- V praksi bi to pomenilo večkratno znižanje cen generičnih zdravil in bi na trgu BiH praktično imeli najnižje cene v regiji, kar je popolnoma nelogično, če upoštevamo, da je to najmanjši trg v primerjavi s trgi regije in navedenih referenčnih držav – pravi naš vir.

Prav tako ne smemo pozabiti, da država s krepitvijo domače farmacevtske industrije zmanjšuje odvisnost od tujih proizvajalcev in zagotavlja zdravljenje prebivalstva tudi v kriznih razmerah.

Iz ALMBIH se strinjajo, da potrebujemo domačo industrijo zdravil, in trdijo, da bodo s pravilnikom določene najvišje veleprodajne cene zdravil za celotno ozemlje BiH. Vendar je osnovni problem v esencialnih seznamih, ki se razlikujejo na ravni entitet oziroma kantonov.

- Agencija mora najprej pripraviti predlog državnega esencialnega seznama, kar je bolj prioritetno in edino, kar bo zagotovilo enako dostopnost zdravil vsem državljanom na celotnem ozemlju. Seveda je treba pojasniti tudi mehanizem, s katerim se bo tak seznam dejansko izvajal v praksi na celotnem ozemlju BiH. Ali Agencija še vedno zagotavlja, da bo z znižanjem cen zagotovljena redna oskrba in kako se bo to odrazilo na delovanje celotnega sistema in distribucijske verige ob upoštevanju zakonskih okvirov v BiH na ravni entitet in kantonov – se sprašuje naš vir.

Predsednica Zbornice magistrov farmacije Federacije BiH Zahida Binakaj je prej za Patrijo povedala, da delež domačih proizvajalcev zdravil na lastnem trgu ni niti 30 odstotkov, medtem ko imajo farmacevtska podjetja iz sosednjih držav na trgu zdravil v BiH delež več kot 70 odstotkov. Po podatkih, do katerih je prišla agencija Patria, je delež tujih proizvajalcev zdravil na celotnem trgu zdravil v BiH 82,1 odstotka ali 436.357.934,72 KM, medtem ko je delež domačih le 17,9 odstotka ali 95.098.713,27 KM.

Sprejetje Pravilnika o oblikovanju cen zdravil bi lahko sprožilo tudi številna druga vprašanja, kot so obstoj lastne proizvodnje, manjši izterjava DDV, ker bo zaradi znižanja cen zdravil prišlo do zmanjšanja osnove, na katero se obračunava DDV, kar pomeni tudi manj denarja v državni blagajni, in odpiranje trga proizvajalcem iz sosednjih držav.

Samo na podlagi plačila davčnih obveznosti se ocenjuje, da je domača farmacevtska industrija v zadnjih petih letih državi prinesla več kot 150 milijonov KM.

Za primerjavo, v sosednjih državah, kot je Hrvaška, politiko zdravil urejata Ministrstvo za zdravje in Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje (HZZO). Na Hrvaškem DDV na zdravila, izdana na recept, znaša 5 %, na zdravila v neposredni prodaji (OTC) pa 25 %.

Domači proizvajalci imajo vrsto ugodnosti, ki se kažejo v naložbenih olajšavah ter davčnih spodbudah za vlaganja v raziskave in razvoj, v kar se vlagajo znatna sredstva.