Preiskovalna komisija: Vidni določeni pozitivni premiki v pravosodju

(Patria) - Na 25. seji Začasne preiskovalne komisije Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine za ugotavljanje stanja v pravosodnih institucijah BiH je bilo opravljeno zaslišanje namestnice glavnega tožilca Kantonalnega tožilstva Kantona Sarajevo in članice Visokega sodnega in tožilskega sveta (VSTS) BiH Berine Alihodžić ter tožilke Tožilstva BiH in članice VSTS-a Biljane Simeunović.

V pričanju pred člani Začasne preiskovalne komisije je Alihodžić predstavila svoj pogled na stanje v pravosodnih institucijah BiH ter ocenila, da trenutno stanje v pravosodju ni na zadovoljivi ravni, vendar so, kot je dejala, vseeno vidni določeni pozitivni premiki.

Kot glavni problem v delu tožilstev je označila reformo pravosodja iz leta 2003, po kateri je, kot je poudarila, tožilcem dodeljena dvojna vloga – tako preiskovalnega sodnika kot tožilca, kar je, kot je dejala, predstavljalo oteževalno okoliščino pri delu tožilcev.

Kot problem v delu tožilstev je gospa Alihodžić navedla tudi kriterije ocenjevanja tožilcev ter se v zvezi s tem zavzela za točkovanje tožilcev v skladu z obsegom in težavnostjo zadev ter za drugačno normiranje določenih zadev.

V svojem pričanju se je tožilka Alihodžić dotaknila tudi uporabe Sistema za avtomatsko upravljanje zadev v tožilstvih (CMS), pri čemer je poudarila, da gre za sistem, ki preprečuje manipulacije pri dodeljevanju zadev, vendar ima, kot je rekla, informacije, da se ta sistem dodeljevanja zadev ne uporablja na Tožilstvu BiH.

Odgovarjajoč na vprašanja članov Komisije o trenutnem stanju v VSTS-u BiH se je tožilka Alihodžić zavzela za omejitev trajanja mandata članom te pravosodne institucije na štiri leta.
Po mnenju tožilke Alihodžić je očitno nezaupanje javnosti v bosansko-hercegovsko pravosodje rezultat, kot je poudarila, neučinkovitosti dela posameznih sodnikov in tožilcev. Zato bi se, kot je rekla, z ustreznimi kadrovskimi rešitvami bistveno izboljšali rezultati dela ter povečalo zaupanje javnosti v pravosodni sistem BiH.

V svojem pričanju pred Začasno preiskovalno komisijo je tožilka Simeunović stanje v bosansko-hercegovskem pravosodju ocenila kot zelo slabo ter dejala, da je po njenem mnenju reforma pravosodja v BiH iz leta 2003 povzročila to stanje in povečala obseg korupcije v vseh sferah življenja. Dodala je tudi, da je navedena reforma neposredno vplivala na poslabšanje sodelovanja med policijskimi organi in tožilstvi ter povečala negativen vpliv politike na delo pravosodnih organov.

V zvezi z uporabo sistema CMS v državnem tožilstvu je tožilka Simeunović dejala, da obstaja obveznost uporabe tega avtomatskega sistema ter da kršitev tega pravila podleže disciplinski odgovornosti. Tožilka Simeunović se je v svojem pričanju dotaknila tudi postopka vložitve obtožnic na Tožilstvu BiH ter dejala, da obstaja navodilo glavnega tožilca, po katerem je za vsako obtožnico potreben njegov paraf. Vendar po besedah tožilke Simeunović obstajajo tudi smernice VSTS-a, ki omogočajo pristojnemu tožilcu, da zahteva pisno izjavo glavnega tožilca v primeru, da ta ne parafira zadevne obtožnice.

Na koncu pričanja se je tožilka Simeunović zavzela za vzpostavitev standardov pri imenovanju nosilcev funkcij v pravosodju ter nasprotovala zaposlovanju najbližjih sorodnikov sodnikov in tožilcev v pravosodnih institucijah BiH, kar je, kot je navedla, glavni razlog za negativno percepcijo javnosti do pravosodnih institucij BiH.