Raziskava: Zakaj so se nekateri ljudje okužili s korono večkrat, nekateri pa nikoli?

(Patria) - Čeprav smo na pandemijo koronavirusa že skoraj pozabili, odgovor na vprašanje, zakaj so se nekateri ljudje okužili večkrat, nekateri pa niti enkrat, še ni bil najden.

Do sedaj. Namreč, znanstveniki so po obsežni študiji na sledi rešitvi te skrivnosti.

University College in Imperial College iz Londona ter Wellcome Sanger Institut so izvedli raziskavo, v kateri so v nadzorovanih pogojih prostovoljce izpostavili virusu SARS-CoV-2, ki povzroča covid, in njihovo reakcijo proučili do najmanjših podrobnosti, poroča Jutarnji list.

V raziskavi, objavljeni v reviji Nature, so sodelovali cepljeni prostovoljci, ki nimajo zgodovine prebolelega covida.

Preko nazalnega spreja so bili izpostavljeni majhni količini originalnega seva virusa. Prostovoljci so nato bili v karanteni, kjer so jih skrbno opazovali in redno testirali, njihovi vzorci pa so bili analizirani v nadzorovanih in varnih pogojih.

Poleg iz krvi so bili vzorci skupno 16 prostovoljcev odvzeti iz tkiva med nosom in grlom. Testi so bili opravljeni pred izpostavitvijo virusu in ponovno, v določenih intervalih, po izpostavitvi.

Vzorci so bili nato procesirani in analizirani s tehnologijo enoceličnega sekvenciranja, kar je omogočilo pridobivanje in analizo genetskega materiala vsake posamezne celice.

Zahvaljujoč tej napredni tehnologiji je bil razvoj bolezni mogoč zelo podrobno spremljati od faze pred okužbo do okrevanja.

Kljub temu, da so bili prostovoljci izpostavljeni točno isti dozi virusa, niso vsi kasneje bili pozitivni na covid.

Znanstveniki so prostovoljce razvrstili v tri ločene skupine. Šest prostovoljcev je razvilo tipično blago obliko bolezni in nekaj dni po pojavu prvih simptomov so bili pozitivni na covid. Ta skupina je bila poimenovana "skupina trajne okužbe".

Od preostalih deset prostovoljcev, ki niso takoj razvili trajne okužbe, kar pomeni, da so se nekako uprli virusu v zelo zgodnji fazi, jih je troje razvilo "srednjeročno" okužbo z občasnimi posameznimi pozitivnimi testi na virus in omejenimi simptomi. Ta skupina je bila poimenovana "skupina prehodne okužbe".

Preostalih sedem prostovoljcev je ostalo negativnih na vseh testih in nikoli niso razvili nobenih simptomov. Ta skupina je bila poimenovana "skupina abortivne okužbe". To je hkrati tudi prva potrditev abortivnih okužb, o katerih prej ni bilo dokazov.

Kljub različnim izidom so imeli udeleženci raziskave iz vseh skupin nekakšen specifičen nov imunski odziv, vključno s tistimi, katerih imunski sistem je preprečil okužbo.

Znanstveniki so nato merili čas do začetka celične reakcije v vseh treh skupinah in opazili različne vzorce.

Na primer, pri prostovoljcih, pri katerih je bil virus le na kratko zaznan, je bila opažena zelo močna in takojšnja akumulacija imunskih celic v nosu že dan po okužbi.

Nekaj povsem drugačnega se je zgodilo v skupini trajne okužbe, kjer je bil opažen kasnejši imunski odziv, ki se je začel šele približno pet dni po okužbi, kar je virusu omogočilo, da se je ugnezdil v organizmu.

Pri teh ljudeh so bili tako v krvi kot v nosu zaznani celice, spodbujene s ključnim imunskim odzivom. Ta odziv, imenovan "interferonski odziv", je eden od načinov, kako naše telo signalizira imunskemu sistemu, da se bori proti virusom in drugim okužbam.

Presenetljivo je bilo, da je bil odziv najprej zaznan v krvi, šele nato v nosu, kar nakazuje, da se je imunski odziv iz nosu zelo hitro razširil.

Na koncu so pri prostovoljcih, ki niso razvili trajne okužbe, zaznali tudi poseben gen, imenovan HLA-DQA2, ki bi se lahko uporabljal kot marker zaščite.

Te informacije bi lahko bile zelo koristne pri identifikaciji posameznikov, ki bodo verjetno zaščiteni pred hudo obliko covida.

Ta študija ima pomembne posledice za prihodnje oblike zdravljenja in razvoj cepiv ter je zelo pomemben korak k boljši pripravljenosti na naslednjo pandemijo.