Raziskava: Vlada ne stori ničesar za zajezitev korupcije v BiH, ob boku Ukrajine in Moldavije

Transparency International v BiH je predstavil rezultate Globalnega barometra korupcije za leto 2016, raziskave, ki jo je izvedel Transparency International in ki preučuje dojemanje državljanov o stanju korupcije po svetu.

Od skupno 42 držav/teritorijev Evrope in Srednje Azije, ki so bile zajete v regionalnem poročilu, se BiH nahaja med državami z najresnejšimi problemi s korupcijo. BiH je skupaj z Armenijo, Kazahstanom, Litvo, Moldavijo, Rusijo in Ukrajino prejela negativne ocene po vseh kategorijah. V teh državah velik del državljanov doživlja poslance v parlamentu kot skorumpirane, prisotne so visoke stopnje podkupovanja in neugodno družbeno okolje za osebno udejstvovanje v boju proti korupciji.

Kar 82 % državljanov BiH negativno ocenjuje delo vlade pri boju proti korupciji, kar BiH uvršča med štiri najslabše ocenjene države v tej kategoriji, skupaj z Ukrajino, Moldavijo in Španijo.

Glede na to raziskavo je bilo 27 % državljanov BiH v zadnjem letu dni v situaciji, ko so dali podkupnino kateremu od javnih uslužbencev, najpogosteje pa gre za podkupnino prometni policiji in medicinskemu osebju. 

Za najbolj skorumpirane javne uslužbence državljani BiH vidijo vladne uslužbence (56 %), ki jim takoj sledijo člani parlamentov (54 %) in predsedniki/premijerji (53 %). Najmanj skorumpirani naj bi bili verski voditelji. BiH je med vodilnimi državami Evrope in Srednje Azije po ravni dojemanja vpletenosti njenih političnih predstavnikov v korupcijo.

- Vlade ne storijo dovolj za zajezitev korupcije, saj posamezniki na vrhu od nje imajo korist. Že s tem, da so na vrhu piramide moči, je skorumpirane elite in oligarhe težko vreči s položaja. Vendar smo priča, da se to lahko zgodi, ko ljudje skupaj stopijo in zahtevajo več odgovornosti od svojih voditeljev in ko obstaja neodvisno pravosodje, ki jih bo prisililo, da odgovarjajo - je ob promociji te raziskave izjavil Hoze Ugaz, predsedujoči mednarodnega Odbora direktorjev Transparency International.

Vendar pa visoke stopnje podkupovanja, družbena stigma proti prijavljanju ter pomanjkanje političnih in državljanskih pravic prispevajo k brezvoljnosti in nesklonosti državljanov, da bi se osebno vključili v dejavnosti boja proti korupciji. Tako velika večina meni, da državljani ne morejo prispevati k boju proti korupciji, več kot polovica državljanov BiH (55 %) pa meni, da ni družbeno sprejemljivo prijaviti korupcijo. Kot glavne razloge za neprijavljanje korupcije državljani vidijo strah pred posledicami (33 %) in stališče, da njihova prijava ne bo privedla do spremembe (20 %).

Zato Transparency International kot glavne priporočila izpostavlja krepitev neodvisnosti pravosodja in odpravo vpliva izvršne oblasti na pravosodje ter sprejetje celovitega in uveljavljivega zakonskega okvira za zaščito prijaviteljev korupcije.