Raziskava: Večina državljanov Srbije meni, da je Kosovo izgubljeno

SARAJEVO, (Patria) - Večina državljanov Srbije meni, da je Kosovo izgubljeno in da Srbija ne more ponovno vzpostaviti suverenosti, je pokazala raziskava Inštituta za evropske zadeve. 

Državljani Srbije verjamejo, da vlada Srbije ne bo priznala Kosova in bi z veliko večino bili proti priznanju na morebitnem referendumu.

Večina navaja, da ni sodelovala v notranjem dialogu in da ne vedo, kaj pomeni razmejitev, vendar se temu predlogu večinsko upirajo. Na koncu je zanimivo, da se več državljanov upira priznanju Kosova, če bi to pospešilo evropske integracije, kot pa bi glasovali na referendumu o neodvisnosti Kosova.

Četrto leto zapored je Inštitut za evropske zadeve v sodelovanju z raziskovalno hišo Ninamedia izvedel med 8. in 14. marcem 2019 raziskavo javnega mnenja glede Kosova. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 1207 anketirancev. 

Teme raziskave so bile: ali je Kosovo izgubljeno, sodelovanje državljanov v notranjem dialogu, (ne)priznanje neodvisnosti Kosova, razmejitev in referendum.

Da je Kosovo izgubljeno, meni 47 odstotkov anketirancev, medtem ko jih 41 odstotkov meni nasprotno, 12 odstotkov pa se ne zna izraziti. Da je Kosovo izgubljeno, v nekoliko večjem odstotku menijo anketiranci, stari od 30 do 60 let, s srednjo in visoko stopnjo izobrazbe, pa tudi anketiranci iz vseh regij, razen vzhodne in južne Srbije.

V notranjem dialogu o Kosovu ni sodelovalo 93 odstotkov anketirancev, 4 odstotke jih ne ve, medtem ko 3 odstotke navaja, da so sodelovali, med njimi je nekaj več moških in anketirancev z vsaj končano srednjo šolo.

Več kot polovica anketirancev (54 %) meni, da sedanja vlada ne bo priznala neodvisnosti Kosova, to večinoma navajajo starejši od 60 let, prebivalci regije zahodna Srbija s Šumadijo, medtem ko se z rastjo stopnje izobrazbe zmanjšuje število anketirancev, ki menijo, da vlada ne bo priznala neodvisnosti Kosova. Da bo vlada priznala neodvisnost, meni 27 odstotkov, medtem ko 19 odstotkov ne ve odgovora na to vprašanje.

Na vprašanje, ali bi podprli neodvisnost Kosova, da bi Srbija hitreje postala članica EU, 78 odstotkov anketirancev navaja, da ne bi, to v večji meri izjavljajo moški, medtem ko se s starostjo ta številka povečuje. Neodvisnost Kosova bi podprlo 13 odstotkov, da bi Srbija hitreje postala članica, medtem ko 9 odstotkov ne ve.

Skoraj polovica anketirancev (49 %) meni, da ni uresničljivo, da bi Srbija spet imela popoln nadzor in suverenost nad Kosovom, to pogosteje navajajo ženske, starejši od 30 let, anketiranci z vsaj srednjo stopnjo izobrazbe in prebivalci regije Beograd. Da je uresničljivo, meni 36 odstotkov, medtem ko 15 odstotkov ne zna odgovoriti na to vprašanje.

Na odgovor, kaj pomeni ideja razmejitve med Srbijo in Kosovom, ni znalo odgovoriti 57 odstotkov anketirancev, ta odgovor pogosteje navajajo ženske in prebivalci vzhodne in južne Srbije, medtem ko se z rastjo stopnje izobrazbe zmanjšuje število anketirancev, ki navajajo, da ne razumejo ideje razmejitve. Pod idejo razmejitve 29 odstotkov državljanov razume vzpostavitev meje, pri čemer bi sever Kosova pripadel Srbiji, Preševska dolina pa Kosovu, medtem ko 14 odstotkov meni, da gre za vzpostavitev meje v skladu s trenutno obstoječo administrativno linijo.

Razmejitve ne podpira 41,8 odstotka, to pogosteje navajajo moški, anketiranci, stari od 30 do 44 let, pa tudi prebivalci vseh regij, razen Vojvodine. Razmejitev podpira 24,5 odstotka anketirancev (nekoliko več navajajo starejši od 60 let in anketiranci iz regije Vojvodine), petina državljanov navaja, da je slišala, vendar jim ni jasno, kaj pomeni razmejitev, 9,9 odstotka se ne zna izraziti o tem vprašanju, 3,8 odstotka pa ni slišalo za razmejitev.

Če bi se referendum o neodvisnosti Kosova jutri zgodil, 74,5 odstotka državljanov navaja, da bi glasovalo proti, to v večji meri moški, državljani, starejši od 45 let, in anketiranci z osnovno in srednjo stopnjo izobrazbe. Na referendumu bi za neodvisnost Kosova glasovalo 6,2 odstotka, 11,0 odstotka anketirancev se ne bi udeležilo referenduma, medtem ko se 8,3 odstotka ni znalo izraziti, navaja raziskava Inštituta za evropske zadeve.