Raziskava Mediacentra: Mladi spreminjajo informacijske navade, čas je digitalizacije

SARAJEVO, (Patria) - Mediacentar Sarajevo je objavil publikacijo “Stavovi, navike i potrebe mladih za medijskim sadržajima u BiH”, avtorjev Anide Sokol in Senada Alibegovića, ki daje pregled medijskih navad in potreb mladih po medijskih vsebinah, njihovih stališč in znanja o medijskih standardih in medijskih svoboščinah ter pregled medijskih vsebin za mlade v BiH. Cilj je bil preučiti, kaj so glavni viri informacij za mlade v BiH, kdo so njihovi najljubši novinarji in vplivneži ter katere teme manjkajo v medijih, da bi se, med drugim, podala tudi priporočila za medije, kako ustvarjati specializirane izobraževalne in informativne vsebine za mlade.

''Informacijsko-komunikacijske potrebe mladih v BiH so se v zadnjih nekaj letih znatno spremenile, predvsem v kontekstu vse večje digitalizacije njihovih komunikacij, pa tudi načina, kako konzumirajo informacije, in sicer pričakujejo, da so hitre, vizualne in brezplačne. Mediji morajo vsekakor slediti tem trendom, vendar ne smejo zanemariti svoje odgovornosti, da dvigujejo raven kakovosti, ne le oblike informacij in vsebin, ki jih ponujajo mladim'', pravi profesorica Lejla Turčilo s Fakultete političnih znanosti v Sarajevu in ena od recenzentk raziskave.

Nekateri glavni rezultati raziskave so pokazali, da so spletni mediji osnovni vir informacij za 65 % anketirancev, medtem ko so družbena omrežja glavni vir informacij za nekaj več kot 28 % anketirancev, v manjši meri pa so to družina in prijatelji (približno 2 %), televizija (1,25 %) ter tisk in radio (0,62 %).

Kar zadeva družbena omrežja, so rezultati raziskave pokazali, da anketiranci največ časa preživijo na Instagramu (56 %), nato na Facebooku (22 %) in YouTubu (približno 11 %), medtem ko sta TikTok s 5 % in Twitter z 2 % manj priljubljena, le trije anketiranci pa so navedli, da ne uporabljajo družbenih omrežij.

''Mladi ljudje zaradi hitrega razvoja tehnologije in družbenih omrežij spreminjajo medijske navade in se obračajo k digitalnemu svetu, kar lahko ob pomanjkanju izobraževanja in medijske pismenosti ter pomanjkanju kakovostnega in objektivnega medijskega poročanja ter zanimivih in dostopnih vsebin povzroči pomembne posledice'', pravi Senad Alibegović, eden od avtorjev raziskave.

Tradicionalni mediji v BiH ponujajo malo specializiranih vsebin za mlade, čeprav predstavniki medijev pravijo, da poskušajo pritegniti mlajše občinstvo, spremljati dejavnosti in delo mladih ter mladinskih organizacij. Več kot polovica anketirancev (66 %) v anketi ni zadovoljna z vsebinami spletnih medijev ter vsebinami radijskih in televizijskih programov. Poleg tega je raziskava pokazala, da imajo mladi zelo negativna stališča do medijev v BiH in menijo, da širijo politično propagando, etnonacionalne napetosti, laži in clickbait vsebine ter ponujajo senzacionalistične in nepotrebne informacije. Menijo, da v medijih manjka pozitivnih zgodb, specializiranih oddaj za mlade, pogovorov z mladimi, zgodb o kulturi, znanosti in ekologiji ter konkretnih informacij o šolanju in zaposlitvah.

''Spremljanje in analiza medijskih navad državljanov, zlasti mladih, ima večplastno vlogo. Lahko pomaga pri prepoznavanju ne le trendov in ključnih dogodkov, ki oblikujejo njihovo dojemanje družbe, ampak tudi pri prepoznavanju vrednot, ki so plasirane in konzumirane v odnosih in časih informacijske nasičenosti. Spremljanje teh pojavov neposredno pomaga pri zagotavljanju ustreznih podatkov, ki imajo poleg svoje akademske vrednosti tudi praktično uporabo v javnih politikah, zlasti pri zatiranju negativnih trendov radikalizacije med posameznimi ranljivimi skupinami mladih'', pravi Jasmin Hasić, profesor na SSST v Sarajevu in eden od recenzentov raziskave.

Raziskava je potekala od maja do julija 2021 in je vključevala vprašalnike, ankete, intervjuje in fokusne skupine, v katerih so sodelovali mladi iz BiH ter predstavniki medijev in mladinskih organizacij.