Raziskava CPU: Državljani BiH za revščino v državi krivijo korupcijo in politično kontrolo gospodarstva

Center za politike in upravljanje je v letu 2020 izvedel raziskavo stališč državljanov BiH o najpomembnejših gospodarskih temah in v publikaciji „Stališča državljanov BiH do najpomembnejših gospodarskih vprašanj“ podal pregled javne percepcije o tem, zakaj je Bosna in Hercegovina na trenutni stopnji gospodarskega razvoja in katere gospodarske politike državljani vidijo kot nujne za gospodarski napredek.

Večina državljanov Bosne in Hercegovine je zainteresirana za vprašanja, ki se tičejo gospodarstva, natančneje okoli 65 %. To so stališča državljanov o stanju gospodarstva, zadovoljstvu z javnimi storitvami in o tem, kako naj v prihodnosti izgledajo naše gospodarske politike.

Največji problem BiH: V vseh regijah države, ne glede na stopnjo izobrazbe ali status zaposlitve, ena tretjina prebivalstva vidi korupcijo kot ključni problem v državi, medtem ko tretjina državljanov kot ključni problem vidi politične elite.

Kako državljani vidijo gospodarstvo BiH?

Gospodarska rast in naložbe: Zahvaljujoč skromnim stopnjam gospodarske rasti pred krizo, ki jo je povzročila pandemija, le 11 % državljanov meni, da smo se v zadnjih 4 letih gospodarsko razvijali, medtem ko skoraj polovica polnoletnega prebivalstva, njih 47 %, meni, da je gospodarstvo nazadovalo, 39 % pa, da smo gospodarsko stagnirali. Kar 77 % državljanov se strinja s trditvijo, da je pravna negotovost ena najpomembnejših ovir za rast naložb v državi.

Revščina: Po mnenju 38 % državljanov je revščina v državi posledica korupcije, medtem ko 34 % meni, da je revščina rezultat neuspešnega načrtnega vodenja gospodarstva preko politične kontrole. 6,1 % anketiranega prebivalstva meni, da je za revščino krivo vojna. Takšna stališča o revščini kažejo, da se državljani zavedajo sistemske odgovornosti za revščino v državi, vendar je na tem vprašanju viden medgeneracijski razkorak – pri mladih v državi prevladuje stališče, da je revščina posledica neuspešnega načrtnega gospodarjenja preko politične kontrole, medtem ko državljani, starejši od 50 let, menijo, da sta nerad in lenoba ključna razloga za revščino v državi.

Stališča za prihodnost gospodarstva BiH

Tržno gospodarstvo: Kot rezultat bosanskohercegovskega gospodarstva, ki temelji na tržnem gospodarstvu, zasebnem sektorju in odprtem trgu, 41 % državljanov vidi izboljšanje gospodarske situacije, 35 % meni, da bi prišlo do odpiranja novih delovnih mest, medtem ko 23 % državljanov meni, da bi se povečal izvoz naših izdelkov. Manj kot 8 % meni, da bi takšno gospodarstvo povzročilo izkoriščanje delavcev, poslabšanje gospodarske situacije ali rast brezposelnosti. Nekaj manj kot polovica prebivalcev (48 %) meni, da tržno gospodarstvo predstavlja ključ gospodarskega napredka BiH.

Privatizacija: Zaradi dosedanjega procesa izvajanja privatizacije, ki ga je zaznamovalo pomanjkanje transparentnosti in slabi gospodarski učinki, pri večini državljanov še vedno obstaja bojazen, da bo proces privatizacije povzročil negativne posledice. Več kot polovica prebivalstva BiH meni, da državnih podjetij ne gre privatizirati (54 %), medtem ko 42 % podpira privatizacijo vseh ali podjetij, ki niso strateškega pomena.

Zaposlovanje: Kar 86 % državljanov meni, da mora država subvencionirati odpiranje delovnih mest. Odgovornost za iskanje zaposlitve 10 % državljanov pripisuje posamezniku – ki je po njihovem mnenju sam odgovoren za iskanje svoje zaposlitve, 53 % meni, da je obveznost države, da vsakomur zagotovi ustrezno poklicno izobraževanje ali prekvalifikacijo, da si posameznik najde zaposlitev, 37 % državljanov pa meni, da je država dolžna vsakemu posamezniku najti zaposlitev.

Rešitev za odpiranje novih delovnih mest je za 43 % prebivalcev v odpiranju novih tovarn v državni lasti, skoraj enako število (42 %) državljanov pa meni, da je nujno, da država uredi sistem tako, da državljani sami sprožijo posle in odprejo nova delovna mesta. Za 14 % državljanov je rešitev, da država subvencionira gospodarstvo.

Davki: Osem od deset državljanov BiH se strinja s stališči, da bi morali bogatejši sloji družbe plačevati višjo stopnjo davka na dohodek in da je potrebno zmanjšati davčno obremenitev dela. 44 % državljanov meni, da stopnje DDV 17 % ne gre spreminjati, 35 % meni, da je potrebno uvesti dve stopnji DDV, ker ena stopnja DDV ni pravična, medtem ko 14 % državljanov meni, da bi bilo stopnjo DDV upravičeno zvišati, če bi dodatni prihodki zagotovili boljšo zdravstveno storitev za vse državljane.

Podjetništvo: Šest od deset državljanov BiH se ne počuti svobodno in varno, da bi sprožili lasten posel. To ne preseneča, glede na splošno slabo percepcijo obdavčitve dela in na dejstvo, da 67 % državljanov meni, da je naloga inšpekcij, da pokažejo moč in strogost do podjetij, ki kršijo predpise, medtem ko le 15 % državljanov meni, da naj imajo inšpekcije partnerski odnos s podjetji, da bi jim pomagale pri spoštovanju predpisov. Sedem od deset državljanov meni, da je kmetijstvo naša priložnost za pospešen razvoj.

Subvencije in gospodarski protekcionizem: Devet od deset državljanov BiH meni, da mora država pomagati izvoznikom. Osem od deset državljanov meni, da ne gre uvažati tistega, kar se lahko proizvaja v BiH, sedem od deset anketiranih pa meni, da je razvoj domače industrije treba zaščititi s carinami pred konkurenco.

Zdravstvo, javne in socialne storitve: Osem od deset državljanov BiH meni, da mora obvezno zdravstveno zavarovanje financirati zdravstveno oskrbo, ki jo zagotavljajo javne in zasebne zdravstvene prakse. 84 % državljanov se strinja s stališčem, da so javna naročila podvržena korupciji, 67 % pa meni, da bi digitalizacija javne uprave izboljšala kakovost in dostopnost javnih storitev ter zmanjšala zlorabo javnega denarja. 76 % državljanov se strinja s trditvijo, da je potrebno delati na pravičnejšem usmerjanju socialnih transferjev, šest od deset anketiranih pa meni, da sistem socialne zaščite ni jasen in učinkovit.

Skoraj šest od deset državljanov naše države meni, da življenje v Bosni in Hercegovini v prihodnosti ne bo boljše kot je zdaj.

Center za politike in upravljanje je pripravil pregled „priljubljenih zmot“ – tem, pri katerih stališča državljanov nimajo podlage v dejstvih in gospodarski realnosti, kar je lahko posledica pomanjkanja informacij ali gospodarskega populizma v političnem diskurzu.

Več o ugotovitvah raziskave in pop-zmotah na spletni strani Centra za politike in upravljanje na POVEZAVI.