
(Patria) - Nekdanji zvezni minister za energijo, rudarstvo in industrijo Nermin Džindić je opozoril na dramatičen upad industrijskega sektorja v Bosni in Hercegovini. Po njegovih besedah se strateško pomembni simboli gospodarstva soočajo s kolapsom zaradi izostanka pravočasnih odzivov in napačnih odločitev Vlade Federacije Bosne in Hercegovine.
V oddaji Istraga sedmice televizije Hayat je Džindić analiziral vzroke propadanja gospodarskih velikanov. Aktualni pristojni minister Vedran Lakić je zavrnil sodelovanje v pogovoru. Džindić je ocenil, da je gospodarstvo države izjemno ranljivo in preveč odvisno od zunanjih vplivov.
- Glede same železarne menim, da nikakor nismo smeli zamuditi več priložnosti, ki so bile pred nami, niti jih nismo smeli dovoliti. Mislim, da smo zaradi tega danes tam, kjer smo. Da bi lahko razumeli težave in izzive, ki obstajajo v železarni, morate razumeti tudi vse pomembne vstopne elemente: železarna je zelo odvisna od rude, ki jo dobivamo iz rudnika Ljubija, in znatno odvisna od dobre cene električne energije in plina, ter da mora biti v nekaterih okoliščinah podprta in subvencionirana s strani države.
Takrat lahko železarna preživi. Tu je treba dodati tudi, da je pred približno letom dni Koksara v Lukavcu dobila prekinitev pogodbe, ki jo je imela z železarno v Smederevu, ki je bila njen kupec. Na žalost Vlada FBiH ni storila ničesar niti ni posredovala, da bi se ta pogodba rešila ali vrnila v parametre. Tu je začetek te težave. Koksara iz Lukavca je svoj koks prodajala Željezari Smederevo, po mojih informacijah preko posrednika, Željezara Smederevo pa je našla koks iz Poljske, ki ji je bil cenejši. Torej, predstavljajte si, da je koks iz EU cenejši od tistega iz BiH, znano pa je, da je tukaj delovna sila cenejša.
Po tem se je Vlada FBiH pohvalila, da se ustavlja proizvodnja koksa v Zenici in da se bo koks v Zenico preusmerjal iz Lukavca, kar je še ena napaka, nato pa se ustavlja tudi rudnik v Ljubiji, od koder je prihajala železova ruda za Željezaro Zenica. To seveda nima neposredne povezave z Vlado FBiH, vendar je industrija v FBiH kot vožnja avtomobila po avtocesti s hitrostjo 130 kilometrov na uro. Morate biti popolnoma osredotočeni na svojo vožnjo, ne smete vijugati, in pri tem morate biti pozorni na vse, kar se dogaja okoli vas levo in desno, če želite ostati na poti brez težav, Džindić opiše nekatere ključne težave in zgrešene poteze v industrijski politiki sedanje Vlade FBiH, nato pa jih podrobno pojasni:
Poleg vsega tega se Vlada FBiH ni odzvala niti na težave v zvezi z energenti v Željezari Zenica, torej s stroškom in plinom. Lani, torej leta 2025, dvakrat pride do padca cene plina od ruskega dobavitelja. Vlada se ni odzvala niti enkrat, morala pa bi, da bi to posredovala prebivalstvu in gospodarstvu Kantona Sarajevo ter gospodarstvu Zeniško-dobojskega kantona. To se ni zgodilo, čeprav bi se moralo, saj so tako zbrana sredstva ustvarila dodaten dobiček Energoinvestu v višini 13,5 milijona KM. Nedopustno je, da se tako jemlje denar od državljanov, pa tudi od gospodarstva, kar je zelo pomembno, saj je na primer tudi Arcelor Mittal uporabljal plin, Energoinvest pa mu ni ponudil nižje cene, ne prvi ne drugič - poudarja Džindić.
Glede pravilnosti poteze, da Energoinvest vstopi v Željezaro Zenica, Džindić pravi, da ni dobro združiti dveh bolnih celot in dodaja:
- Celotna proizvodna veriga in način, kako Željezara Zenica posluje, je zelo kompleksen in ga je treba odlično poznati. Pred zadnjo vojno je Željezara Zenica proizvedla do 14 milijonov ton železa, pred kratkim pred zaprtjem pa je proizvedla komaj okoli milijon. Veliko se je torej spremenilo in danes je zelo težko z gotovostjo reči, da je mogoče ustvariti koncept, ki bi bil uspešen. Seveda je treba poskusiti, vendar se bojim, da je to prevelik zalogaj za Energoinvest. Jaz ne mislim, da lahko Energoinvest reši Željezaro Zenica, vendar je treba pogledati širšo sliko.
Medtem ko sem bil pristojni minister, sem imel dnevno komunikacijo z direktorjem Željezare Zenica. Tukaj je treba najti rešitev, vendar je nedopustno, da zvišate ceno električne energije ali plina npr. Arcelor Mittalu brez predhodnega posvetovanja z njimi. V nekem prejšnjem obdobju se boste spomnili, verjamem, na primer leta 2022, ko je imel Arcelor Mittal 200 milijonov dobička, Koksara v Lukavcu okoli 70, Elektroprivreda BiH in Železnice FBiH pa so poslovale pozitivno. Vse, kar se zdaj dogaja, bo imelo izjemen vpliv na Železnice FBiH.
Torej, mislim, da je Vlada FBiH kriva za to, kar se je zgodilo Željezari Zenica, ker se ni pravilno in pravočasno odzvala. Upad Željezare Zenica je neposreden upad 1% BDP-ja Bosne in Hercegovine, ker je bil to naš največji izvoznik. To je samo neposredno, kjer je na primer restavracija, ki je nahranila 2.500 ljudi, da ne govorimo o majhnih in posrednih vplivih, za to ni natančne ocene - jasno izraža svoje stališče Džindić.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























