Preiskava hrvaškega HDZ-ja se bo razširila tudi na vodstvo HDZ BiH

Ob volitvah predsednika Republike Hrvaške, ki bodo potekale 28. decembra 2014. leta, je Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane objavil analizo aktualnih predvolilnih dogodkov. Iz obsežne analize „Predsedniške volitve na Hrvaškem 2014: Josipović favorit“ izpostavljamo najzanimljivejše dele, poroča hrvaška tiskovna agencija Patria.

Sedanji predsednik Ivo Josipović je prevzel predsedniški mandat februarja 2010. leta. Med vodenjem države se je poskušal držati izven strank. Po ocenah analitikov ni delal strateških napak. Tudi Josipoviću se kot drugim hrvaškim funkcionarjem očita, da niso dovolj izkoristili možnosti hrvaškega članstva v zvezi NATO in EU ter zanemarili gospodarsko okrevanje države. Josipović je pomembno prispeval k regionalni stabilnosti in ugledu Hrvaške v svetu.

Dve politični stranki predstavljata skrajnost hrvaškega političnega prostora. Ena je Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) Tomislava Karamarka, ki svojo ideologijo temelji na antikomunizmu in procesu osamosvojitve ter tako imenovani srbski nevarnosti na Hrvaškem. HDZ očitno poskuša rezultate osamosvojitve pripisati izključno sebi, ignorirajoč dejstvo, da je to posledica želje hrvaškega naroda po samostojnosti in predvsem zgodovinskih mednarodnih okoliščin in konteksta – padca Berlinskega zidu. HDZ se mora dekriminalizirati in osvoboditi idealiziranja Franje Tuđmana. Čeprav je Hrvaška samostojna in neodvisna država, HDZ še vedno „išče“ sovražnika v Srbih, Jugoslovanih. Največja hipoteka kandidatke Kolinde Grabar Kitarović (HDZ) je sodelovanje v Vladi Ive Sanaderja, v kateri je bilo sedem ministrov, vključno s premierjem Sanaderjem, obtoženih kaznivih dejanj.

Druga stranka hrvaške politične skrajnosti je Socialdemokratska stranka Hrvaške (SDP) Zorana Milanovića, ki je naslednica nekdanje Zveze komunistov Hrvaške. Stranka je v krizi, saj se v obdobju tranzicije ni uspela transformirati v moderno politično stranko levice, ampak jo še vedno obremenjujejo ostanki preteklosti. Hrvaška in države regije potrebujejo močne socialdemokratske stranke, vendar ne takšne kot je sedanja SDP Hrvaške.

RAZŠIRITEV PREISKOVE

Organizirani kriminal in korupcija sta še vedno rak rana hrvaške družbe, mediji pa so deloma svobodni.

Hrvaške vlade od osamosvojitve pa vse do zdaj niso uspele najti ustreznih ekonomskih rešitev za nakopičene gospodarske probleme, vključno s sedanjim Vlado Zorana Milanovića (SDP). Vlada premierja Ive Sanaderja (HDZ) verjetno predstavlja najbolj skorumpirano Vlado. Preiskave, ki potekajo zoper HDZ Hrvaške, se bodo morale razširiti na HDZ BiH, saj obstajajo utemeljeni sumi, da gre za zlorabo milijonov hrvaških kun davkoplačevalcev, ki so se odvijale preko HDZ BiH in dela njegovega vodstva.

KRATKA KAMPANJA

Poleg tega, da je kampanja kratka, je zelo malo jasno artikuliranih političnih vsebin. Predsedniške volitve potekajo med božično-novoletnimi prazniki, kar v osnovi bolj ustreza politični desnici in HDZ-ju, saj je v tem obdobju množičen prihod hrvaške dijaspore v domovino in s tem možnosti, da sodelujejo na volitvah. Relevantne raziskave kažejo, da je hrvaška dijaspora tradicionalno naklonjena HDZ-ju, kot tudi Hrvati iz Bosne in Hercegovine.

Analitiki opozarjajo, da Hrvaška potrebuje predsednika države, ki ni ideološko obremenjen z levo ali desno skrajnostjo, ampak predsednika, ki bo deloval povezovalno in ki bo povrnil izgubljeno zaupanje državljanov v politiko in institucije hrvaške države. Eno od vprašanj je tudi odnos do hrvaškega naroda v BiH in njegove enakopravnosti v procesu integracije države BiH v EU. Nesporni favorit na predsedniških volitvah je sedanji predsednik Ivo Josipović.