POPRAVEK: Ni res, da bo »v prihodnje za žalitev preroka Mohameda sledila zaporna kazen«

Patria
AutorPatria
12:29
Podijeli:
POPRAVEK: Ni res, da bo »v prihodnje za žalitev preroka Mohameda sledila zaporna kazen«

(Patria) - Novinarska agencija Patria je 23. 02. 2021. objavila besedilo z naslovom 'KAZNIVO DEJANJE Evropsko sodišče je odločilo: V prihodnje bo za žalitev preroka Mohameda sledila zaporna kazen". V njem je, po analizi portala "Raskrinkavanje.ba", navedena NETOČNA INFORMACIJA, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v četrtek razsodilo, da bo žalitev preroka islama Mohameda kaznivo dejanje in ne bo več štelo pod »svobodo izražanja«.

TOČNA INFORMACIJA je, da ne obstaja nobena sodba iz februarja 2021. v zvezi z žalitvijo preroka Mohameda. Bralcem se opravičujemo zaradi netočnih informacij.

Portal "Raskrinkavanje.ba" je besedilo ocenil kot »lažno novico«, saj Evropsko sodišče za človekove pravice ni sprejelo nobene »sodbe, da bo žalitev preroka Mohameda kaznivo dejanje in ne bo več štelo pod svobodo izražanja« ali da bo »v prihodnje za žalitev preroka Mohameda sledila zaporna kazen«, kot je navedeno v objavi na Facebooku Sefadila Ličine, nato pa še na različnih portalih.

V nadaljevanju preberite celotno analizo portala "Raskrinkavanje.ba":

V objavah na Facebooku, nato pa še v člankih več medijev, se je pojavila trditev, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo sodbo, po kateri bo žalitev preroka Mohameda kaznivo dejanje. Gre za napačno razlago dejanske sodbe tega sodišča iz leta 2018.

Na Facebook profilu Sefadil Ličina je bil 22. 2. 2021. objavljen status s trditvijo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice »v četrtek sprejelo sodbo, da bo žalitev preroka Mohameda kaznivo dejanje«:

Status je do objave te analize dosegel 231 interakcij z 31 komentarji, ter je bil 376-krat deljen.

Poleg zasebnih profilov uporabnikov tega družbenega omrežja, so status objavile tudi Facebook strani Istina dobrote in ABH Islamic Society Dzemat Smithfield, pa tudi Facebook profil Džemaat Novi Bar.

Na Facebooku se je poleg omenjenih statusov delil tudi posnetek zaslona z enakimi trditvami, in sicer na naslednjih straneh: Moje šher Tuzi, Ja volim islam, Bošnjaci, Džemat Duga Poljana in SPP Duga Poljana.

Trditve iz statusa Facebook uporabnika Sefadil Ličina so se znašle tudi v več medijskih poročilih. Tako je novinarska agencija Patria 23. 2. 2021. objavila članek z naslovom KRIVIČNO DJELO Evropsko sodišče je odločilo: V prihodnje bo za žalitev preroka Mohameda sledila zaporna kazen.

Iskanje ključnih besed v angleškem jeziku pokaže, da ne obstaja nobena sodba iz februarja 2021. v zvezi z žalitvijo preroka Mohameda. Da takšne nedavne sodbe ni, potrjuje tudi pregled uradne strani Evropskega sodišča za človekove pravice, na kateri se nahajajo vse odločitve tega sodišča.

Torej, ni res, da je »v četrtek« to sodišče sprejelo kakršno koli odločitev v zvezi s to temo.

Trditev, da je ESČP »v četrtek« razsodilo, da je zaradi žalitve preroka Mohameda mogoče končati v zaporu, se je delila novembra 2020. na družbenih omrežjih v angleškem jeziku, o čemer je podrobneje pisal The Quint v analizi, objavljeni 13. 11. 2020.

Zaključeno je bilo, da so te objave nastale na podlagi članka portala Milli Chronicle iz leta 2018. Članek tega portala je vseboval enako trditev, ki se je znašla v objavah v angleškem jeziku novembra 2020, kot tudi v našem jeziku februarja 2021 – o tem, da je »Evropsko sodišče za človekove pravice v četrtek sprejelo sodbo, po kateri bo žalitev preroka Mohameda kaznivo dejanje, zaradi katerega je mogoče končati v zaporu«.

Na portalu Milli Chronicle je bilo navedeno, da je sodišče bilo »prisiljeno sprejeti sodbo, potem ko je Avstrijka žalila preroka na dveh različnih seminarjih«.

Članek Mili Chronicle se dejansko sklicuje na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je 25. 10. 2018. sprejelo sodbo v primeru, v katerem je državljanka Avstrije E. S. tožila svojo državo pred tem sodiščem. Ona je bila predhodno v Avstriji obsojena zaradi nespoštovanja verskih doktrin, svojo državo pa je tožila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ker je navedla, da sodba, ki jo je prejela, krši njeno pravico do svobode izražanja.

E. S. je bila v Avstriji obsojena, potem ko je bilo ugotovljeno, da je med dvema seminarjema, ki sta potekala leta 2008, preroka Mohameda poimenovala »pedofil«.

Sodbe ni želela sprejeti, verujoč, da njene izjave sodijo pod svobodo govora, ki jo ščiti 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in svoboščinah govora, ter je tožila državo Avstrijo.

Pritožba je bila ESČP-ju predana leta 2015 z namenom, da E. S. dokaže, kako je Avstrija ogrozila njeno pravico do svobodnega izražanja, ker jo je kaznovala z denarno kaznijo zaradi trditev s seminarjev. ESČP je to pritožbo končno zavrnil leta 2018, navajajoč, da v tem primeru ni prišlo do kršitve pravice do svobode izražanja, ter da je sodišče v Avstriji ravnalo pravilno.

V informacijah o sodbi je bilo navedeno, da je osebi, ki je vložila tožbo, zagotovljena anonimnost. Odkrito je bilo, da gre za osebo, rojeno leta 1971, ki živi na Dunaju in je leta 2008 vodila več seminarjev na desničarskem inštitutu Freedom Party Education Institute. Enemu od teh seminarjev se je udeležil tudi novinar medijske hiše, čigar poročanje je sprožilo preiskavo oblasti v Avstriji o izjavah s seminarja. Primer se je končal s sodbo v Avstriji leta 2011, po kateri je bila E. S. obsojena na kazen 480 evrov (939 KM). Kot navaja The Quint, bi v primeru, če obsojena ne bi plačala denarne kazni, to »rezultiralo v zaporno kazen 60 dni«.

Naročeno ji je bilo, da plača stroške postopka in dnevno denarno kazen štirih evrov v trajanju 120 dni (kar skupaj znaša 480 evrov), kar bi v primeru neizvršitve kazni rezultiralo v zaporno kazen 60 dni (...)
Sodišče jo je spoznalo za krivo javnega omalovaževanja verskih doktrin, natančneje Mohameda, preroka islama – na način, ki bi lahko povzročil upravičeno ogorčenje (geeignet, berechtigtes Ärgernis zu erregen).

ESČP je, obrazlagajoč odločitev o zavrnitvi te pritožbe, v točkah 57. in 58. navedel, da v tem primeru ni bila kršena pravica do svobode izražanja in da je sodišče v Avstriji ravnalo pravilno.

(...) 57. Sklepoma, Sodišče meni, da so v tem primeru domača sodišča celovito ocenila širši kontekst izjav vlagateljice in skrbno uravnotežila njeno pravico do svobode izražanja s pravicami drugih do zaščite njihovih verskih čustev in ohranjanja verskega miru v avstrijski družbi. Domača sodišča so razpravljala o dopustnih mejah kritike verskih doktrin v primerjavi z njihovim omalovaževanjem in ugotovila, da so izjave vlagateljice verjetno povzročile upravičeno ogorčenje pri muslimanih. Poleg tega meni Sodišče, da izjave, ki so bile predmet obravnave, niso bile formulirane na nevtralen način z namenom objektivnega prispevka k javni razpravi o otroških porokah (za razliko od Aydın Tatlav in Giniewski, obe zgoraj citirani), temveč predstavljajo posplošitev brez ugotavljanja dejstev. Torej, ker so menila, da presegajo dopustne meje objektivne razprave in jih klasificirala kot nasilen napad na Preroka islama, ki bi lahko spodbujal predsodke in ogrozil verski mir, so domača sodišča prišla do zaključka, da so sporna dejstva vsebovala elemente spodbujanja verske nestrpnosti. Sodišče sprejema, da so predstavila relevantne in zadostne razloge in ugotavlja, da je poseg v pravice vlagateljice iz 10. člena dejansko ustrezal nujni družbeni potrebi in bil sorazmeren legitimnemu cilju, ki se mu teži.
58. Zato Sodišče meni, da domača sodišča niso presegla svoje široke proste presoje v tem primeru, ko so obsodila vlagateljico za omalovaževanje verskih doktrin. V skladu s tem ni prišlo do kršitve 10. člena Konvencije.

IZ TEH RAZLOGOV, SODIŠČE ENGLASNO,

Razglaša zahtevo za dopustno;
Ugotavlja, da ni prišlo do kršitve 10. člena Konvencije.

Torej, ESČP ni sprejelo nobene »sodbe, da bo žalitev preroka Mohameda kaznivo dejanje in ne bo več štelo pod svobodo izražanja« ali da bo »v prihodnje za žalitev preroka Mohameda sledila zaporna kazen«, kot je navedeno v objavi na Facebooku Sefadila Ličine, nato pa še na različnih portalih.

Tako oblikovane trditve vodijo do zaključka, da je bila sprejeta določena sprememba zakonske ureditve ali sprejeta zavezujoča odločitev, po kateri bo vsaka nadaljnja žalitev kaznivo dejanje, zaradi katerega bo sledila zaporna kazen, kar ni res.

ESČP je sicer leta 2018 sprejelo odločitev o zavrnitvi pritožbe državljanke Avstrije zoper svojo državo, ter v isti odločitvi potrdilo predhodno sodbo lokalnih sodišč v Avstriji, po katerih je bila obsojena zaradi spodbujanja verske sovražnosti. ESČP je ugotovilo, da ni prišlo do kršitve pravice do svobode izražanja, kot je trdila državljanka Avstrije.

ESČP ne more sprejemati sodb, ki postanejo veljavne kjerkoli, kot se to sugerira v analiziranih objavah, ampak postopa po konkretnih primerih – v tem primeru po pritožbi državljanke Avstrije.

Portal Milli Chronicle, od koder ta dezinformacija izvira že leta 2018, je pravilno povzel informacije v zvezi s to konkretno sodbo, ter navedel tudi citat iz dejanske sodbe. Vendar pa je poleg tega objavil tudi napačne trditve, ki so se znašle tudi v objavi na Facebooku Sefadila Ličine, nato pa še na portalih. Na našem govornem področju pa v nobenem prenosu niso bile podane točne in konkretne informacije o primeru avstrijske državljanke iz članka portala Milli Chronicle.

Dodatno je v objavah v našem jeziku navedeno le, da bo »v prihodnje za žalitev preroka Mohameda sledila zaporna kazen«.

V izvirnem članku, čeprav se je enaka trditev znašla v naslovu, je jasno navedeno, da je kazen v tem konkretnem primeru znašala 480 evrov, in da bi šele neplačilo denarne kazni lahko povzročilo 60-dnevno zaporno kazen. Na podlagi iskanja ni bilo mogoče izvedeti, ali je obsojena plačala denarno kazen ali je končala v zaporu zaradi neplačila denarne kazni. Vendar pa v vsakem primeru ni res, da je sodišče reklo, da je »v Evropi zaradi žalitve preroka Mohameda mogoče iti v zapor«.

Trditev iz Facebook statusa Sefadila Ličine, nato pa še portala Patria, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo »sodbo, da bo žalitev Alahovega preroka Mohameda s.a.w.s. kaznivo dejanje«, oziroma da je isto sodišče reklo, da vas »žalitev preroka Mohameda (a.s.) v Evropi lahko spravi v zapor«, ocenjujemo kot lažno novico. Vse kasnejše objave te trditve ocenjujemo kot prenos lažne novice.

Trditev, da je sodni senat »v četrtek« sprejel odločitev, da »obrekovanje ali poniževanje Preroka a.s. presega okvire objektivne razprave in da bi lahko povzročilo predsodke v družbi in ogrozilo verski mir«, ocenjujemo kot manipulacijo dejstev, saj so informacije, stare skoraj tri leta, predstavljene kot aktualne, ter da so bile v objavah in člankih izpuščene informacije o kontekstu in dejanskem predmetu odločanja v navedeni sodbi sodišča.

(Elma Murić, Mladen Lakić, Raskrinkavanje.ba)

Komentari (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Jos nema komentara. Budite prvi!

Minuta

Sve →

Iz drugih kategorija