Izpoved preživelega iz taborišča Omarska: To je bil pekel na Zemlji

Safet Alić iz Kozarca je bil leta 1992 kot 21-letnik skupaj s stotinami drugih moških zaprt v taborišču Omarska, v treh mesecih ujetništva pa je doživel pekel, pripoveduje v svoji izpovedi, piše bosanska tiskovna agencija Patria.

- Srbske sile so ubile mojega 93-letnega deda. Tiste, ki jih niso ubili, so pregnali v koncentracijska taborišča. Sežigali so naše hiše, jemali naše stvari. 

Kot pripoveduje Safet, se spominjajoč se teh strašnih prizorov, so otroke ločevali od staršev.

- Bratova žena je rodila le nekaj tednov pred tem in nismo vedeli, kaj je z njo ali s starši.

V taborišču so zapornike hranili enkrat na dan, s kruhom ali redčeno juho.

- V tistih treh mesecih sem izgubil polovico svoje teže. Ko so v Kozarec prišli britanski novinarji, da bi preiskali, kaj se dogaja, je kmalu prispela tudi delegacija Rdečega križa. To je bilo čudo, saj je že njihova prisotnost jasno signalizirala, da se Srbi z ubijanjem ne bodo izvlekli, zapornikom pa je dala upanje - pripoveduje Safet.

Safet navaja tudi, da so živeli v nenehnem strahu pred smrtjo in se spraševali, katerega dne bodo umrli.

- Ti trije meseci so se zdeli kot 30 let. To je bil pekel na Zemlji.

Safet in njegov brat sta bila zelo bolna in podhranjena. Poslali so ju v bolnišnico, od koder ju je Rdeči križ prepeljal v Veliko Britanijo.

- Šele v letalu sem videl, da je tam tudi moj brat. Mislil sem, da je ostal tam. Meseca sva se okrevala v bolnišnici.

Medtem se je bratova žena nahajala v Franciji s hčerko in taščo. Rdeči križ je storil vse, da bi se cela družina nastanila na enem mestu, da bi bili skupaj.

- Skupnost v Chelmsfordu nas je v celoti sprejela in po trpljenju in preživetem grozi smo imeli srečen konec – pravi Safet.

Danes je poročen z Mersido, s katero ima 13-letnega Amera in 10-letno Hano.

Moja mama živi blizu nas, brat in njegova žena pa sta dobila še dva otroka.

Safet pravi, da še danes razmišlja o tistih, ki so izginili ali bili ubiti. Sam je izgubil strica, dobrega prijatelja in soseda, ki so bili v Omarski.

- Za soseda in prijatelja sem slišal, da sta umrla v taborišču, o stricu pa nisem vedel nič 20 let. Pred nekaj meseci so mi iz Rdečega križa sporočili, da je bil tudi moj stric ubit.