Izplačilo plač parlamentarcem, ki ne opravljajo svojih dolžnosti, je kaznivo dejanje

Napisal: Dr.sc. Enver Išerić

---

Termin parlament izvira iz italijanske besede “parlale”, kar v prevodu pomeni govoriti-razpravljati, iz tega termina pa je izpeljan termin parlamentarizem, ki v širšem pomenu označuje sistem predstavniške vladavine, v katerem se ljudska suverenost izraža na svobodnih in večstrankarskih volitvah, na katerih ljudstvo izvoli predstavnike, ki bodo v njegovem imenu sprejemali odločitve. V ožjem smislu je parlamentarizem sistem parlamentarne vlade kot oblike organizacije oblasti, v kateri je izvršilna oblast politično odgovorna predstavniškemu telesu.

Z vprašanjem značaja parlamentarizma v Bosni in Hercegovini po Ustavi iz leta 1995 je povezano tudi vprašanje učinkovitega delovanja parlamenta in drugih institucij Bosne in Hercegovine, pa tudi vprašanje uresničevanja in varovanja temeljnih človekovih pravic, zagotovljenih z mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Demokratični procesi, ki so bili napovedani leta 1990, so se ustavili zaradi brutalne agresije na Bosno in Hercegovino leta 1992, po zaustavitvi agresije in podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma.

Bosna in Hercegovina je doživela dva udarca ali “šoka” za svoj pravni sistem. Prvič z nasilnim izločitvijo dela njenega ozemlja in vzpostavitvijo (leta 1992) t.i. Republike Srbske, drugič z “nasilno” vzpostavitvijo novega ustavnega reda. Namreč, ustavnemu pravu in praksi ni znan niti zabeležen primer, da bi pri sprejemanju ustave ene države sodelovale druge države (v primeru Bosne in Hercegovine sosednje države, ki so izvedle genocid), niti ustava ene države ne more biti predmet sporazuma – pogodbe med dvema ali več državama. To so kratke opombe za parlament kot predstavniško telo državljanov, zaradi poskusa razumevanja vzrokov, zaradi katerih se Bosna in Hercegovina kot država, pa tudi družba kot celota, nahaja v izjemno težkem stanju.

Zato sem se s tem vprašanjem ukvarjal že leta 2001 in z namenom uresničitve predstavniške vladavine kot oblike uresničevanja ljudske suverenosti predlagal, da se omogoči, da so poslanci le poslanci in da se ukvarjajo le s svojim poslanskim delom. S tem bi zagotovili krepitev parlamenta in boljše upravljanje države, predstavniška služba pa bi postala služba, ki zahteva delo in odgovornost.

Prav tako sem zagovarjal stališče, ki predvideva sprejetje radikalnih ukrepov pri razvoju parlamentarne kulture preko izobraževanja državljanov in članov vseh zakonodajnih teles, pa tudi pri razvoju pravne kulture, kar pomeni sprejetje zakonov, ki zagotavljajo pravice in svoboščine človeka ter njihovo strogo uporabo, kar je pogoj za delovanje in obstoj državne skupnosti, saj “rastlina ne nastane na zemlji, ki je ni zmožna hraniti.”

Res je, da je poslancem omogočeno, da so le poslanci (v delovnem razmerju), vendar pa, gledano na splošno in ob častnih izjemah, še niso začeli opravljati svojega poslanskega dela. Drugi del, ki se nanaša na parlamentarno kulturo, sploh ni bil poskušen izvesti, ampak je Bosna in Hercegovina kot država doživela že tretji „šok“ in sicer blokado dela njenih institucij s strani parlamentarnih strank iz entitete Republika Srbska.

Probošnjaški blok strank še ni našel ustreznega odgovora na te blokade, jaz pa sem mnenja, da morajo člani vseh institucij Bosne in Hercegovine, ki pripadajo temu bloku, vsakodnevno delati, celo sprejemati odločitve, pri čemer uporabljati ustavni izraz „Vsi sklepi v obeh domovih se sprejemajo z večino glasov prisotnih in glasujočih.“, ker se druge določbe o kvorumu in entitetskem oziroma glasovanju po klubih narodov v Domu narodov, zaradi blokade dela, ki je po Ustavi Bosne in Hercegovine in poslovnikih domov ne dovoljuje, ne morejo uporabiti.

Vendar pa ne samo, da niso bili najdeni ustrezni odgovori na takšno stanje, ampak država Bosna in Hercegovina kot delodajalec članov njenih institucij, izplačuje plačo za sabotažo oziroma onemogočanje dela njenih institucij.

Ker je takšno stanje neznano v pravni teoriji, sem prepričan, da je tudi nebeleženo v praksi modernih držav, saj sama logika stvari govori o tem, da se plača prejema za delo, želim opozoriti na nekatere določbe predpisov, ki ne dovoljujejo izplačila plače tistim, ki ne opravljajo svojih dolžnosti.

Poslovnik o delu Predstavniškega doma in Poslovnik o delu Doma narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine določata, da imajo poslanci in delegati pravico in dolžnost prisostvovati seji doma, čigar član so (člen 7, odstavek 2 Poslovnika o delu Predstavniškega doma in člen 8, odstavek 2 Poslovnika o delu Doma narodov).

Prav tako je s poslovniki domov določeno, da imajo poslanci in delegati pravico do plače za opravljanje dolžnosti in drugih nadomestil v skladu z zakonom in odločbami Skupne komisije za administrativne zadeve, vsi poslanci in delegati pa imajo pravico do poslanskega – delegatskega pavšala ter pravico do povračila določenih materialnih stroškov. (člen 12 Poslovnika o delu Predstavniškega doma in člen 13 Poslovnika o delu Doma narodov).

Člen 66, odstavek 3 Poslovnika o delu Predstavniškega doma določa, da „Praviloma, Dom zaseda dvakrat mesečno.“, člen 56, odstavek 3 Poslovnika o delu Doma narodov pa določa, da „Praviloma, Dom zaseda najmanj enkrat mesečno.“

Iz citiranih določb Poslovnika o delu Predstavniškega doma in Doma narodov Parlamentarne skupščine izhaja sklep, da imajo poslanci in delegati pravico in dolžnost prisostvovati sejam in da imajo za opravljanje svoje dolžnosti pravico do plače za opravljanje svoje dolžnosti. Torej, če poslanci in delegati ne opravljajo svojih dolžnosti, nimajo pravice do plače.

Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine je sprejela Odlok o organizaciji Sekretariata Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, v okviru katerega so vzpostavljene: Strokovna služba Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH, Strokovna služba Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH in Skupna služba, v okviru teh služb pa se vzpostavljajo organizacijske enote v skladu s potrebami dela, njihov delokrog pa se določa s Pravilnikom o notranji organizaciji Sekretariata Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine. (odstavek II Odloka o organizaciji Sekretariata Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine).

Vodja službe je odgovoren med drugim za pravočasno, zakonito, pravilno in kakovostno opravljanje del iz pristojnosti službe, ki jo vodi, kar pomeni zakonito izplačilo plač poslancem in delegatom.

Znotraj Sekretariata je vzpostavljena Skupna služba, ki opravlja obračun plač, poslanskega pavšala in sestavlja naloge za izplačilo ter opravlja obračun in izdela naloge za izplačilo nadomestil zaposlenih in članov Parlamentarne skupščine,

Upravičeno lahko postavimo vprašanje, na podlagi česa Skupna služba opravlja obračun in izplačilo plač članom Parlamentarne skupščine, ki ne opravljajo svojih dolžnosti v skladu s poslovniki domov in ki kršijo svečano izjavo, s katero se zavezujejo „da bodo vestno opravljali zaupane dolžnosti; spoštovali Ustavo Bosne in Hercegovine in v celoti izvajali Splošni okvirni sporazum za mir v Bosni in Hercegovini; varovali in se zavzemali za človekove pravice in temeljne svoboščine ter varovali interese in enakopravnost vseh narodov in državljanov."

Ustava Bosne in Hercegovine prav tako določa, da bosta domova sprejela svoj poslovnik o delu, določbe poslovnika o delu pa imajo moč ustavnih določb.

Izplačilo plač članom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine v obdobju blokad, ko ne opravljajo svojih dolžnosti, je v nasprotju s poslovniki domov, nima nikakršne pravne podlage in predstavlja kaznivo dejanje iz člena 220 Kazenskega zakona Bosne in Hercegovine, ki določa: „Uradna ali odgovorna oseba v institucijah Bosne in Hercegovine, ki z izkoriščanjem svojega uradnega položaja ali pooblastila, s prekoračitvijo meja svojega uradnega pooblastila ali z neizpolnjevanjem svojih uradnih dolžnosti, pridobi sebi ali drugemu kakršno koli korist, drugemu povzroči kakršno koli škodo ali huje krši pravice drugega, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.“, in „če je s kaznivim dejanjem iz odstavka 1. tega člena pridobljena premoženjska korist v znesku, ki presega 10.000 KM, storilec se kaznuje z zaporom od enega do deset let.“

Navedeno dejanje prav tako predstavlja kaznivo dejanje iz člena 222 Kazenskega zakona, ki določa „Uradna ali odgovorna oseba v institucijah Bosne in Hercegovine, ki z namenom, da sebi ali drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, s predložitvijo lažnih obračunov ali na drug način zavede pooblaščeno osebo, da izvede nezakonito izplačilo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.“

Zato je treba takoj ustaviti vsa izplačila plač tistim, ki ne opravljajo svojih dolžnosti, predpisanih z Ustavo in poslovniki ali drugimi predpisi, saj se plača prejema samo za delo oziroma opravljanje svoje dolžnosti.