Isović: Ni pravilno davati sredstva davkoplačnikom, a odrekati se za delo Davčne uprave

Pogovor: Ernad Metaj

---

Davčna uprava Federacije BiH (DU FBiH) v prvih sedmih mesecih letošnjega leta beleži rekordno pobiranje davčnih prihodkov, kar kaže na to, da je ta organ bistveno izboljšal svoje delo, vendar tudi, da določeni ukrepi Vlade FBiH dajejo rezultate. V letošnjem letu je bilo vloženih 14 kazenskih ovadb s področja davkov, s hitrimi akcijami je bilo odkritih 8.644 delavcev, ki so bili zaposleni »na črno«. Rezultati dela tega organa bi bili lahko še boljši, če bi zakonodajna in izvršilna oblast prisluhnila predlogom za izboljšanje zakonskih rešitev, ki so jim bili predloženi, pa tudi zagotavljanju sredstev za kadrovsko in tehnično opolnomočenje Davčne uprave FBiH. O dejavnostih, ki jih izvajajo, pa tudi o tem, kaj bi bilo treba še storiti, da ne bi bili družba nepravičnosti, neracionalnega in neučinkovitega sistema, za Patrijo govori Šerif Isović, direktor Davčne uprave FBiH.

Patria: Pandemija je spremenila način življenja in poslovanja, kako se je to odrazilo na delo DUFBiH?

Pandemija koronavirusa se je negativno odrazila na celotno družbeno skupnost, tudi na Davčno upravo. Z odločbo Vlade Federacije Bosne in Hercegovine z dne 16. 3. 2020 je bilo razglašeno stanje nesreče zaradi pojava koronavirusa (COVID-19) na območju Federacije Bosne in Hercegovine. V skladu s tem je Davčna uprava Federacije BiH sprejela vse razpoložljive ukrepe za zaščito zdravja tako svojih zaposlenih kot davčnih zavezancev in drugih državljanov. Izvajali so se vsi predpisani in priporočeni higienski ukrepi in ukrepi zaščite pri delu, ki so jih sprejeli krizni štabi ministrstev za zdravje in Zavod za javno zdravstvo, kar je med drugim v veliki meri vključevalo prehod Davčne uprave na tako imenovano poslovanje »na daljavo«, torej komunikacijo s strankami preko elektronske pošte, faksa ali pošte in zmanjšanje neposrednega stika na minimum v vseh vidikih našega poslovanja. Kljub zmanjšanim kadrovskim, finančnim in materialnim zmogljivostim smo realizirali ustrezne načine dela in v dobi pandemije ter med upadom gospodarske aktivnosti zabeležili dobre rezultate z vidika naše primarne misije – pobiranja javnih prihodkov. Tako so davčni zavezanci v letu 2020 vplačali 5,1 milijarde KM javnih prihodkov, pri čemer je padec znašal 2,98 %, kar je približno trikrat manj od odstotnega padca neposrednih davkov.

Patria: Letos so prihodki bistveno višji, je razlog popuščanje epidemioloških ukrepov, povečanje produktivnosti ali učinkovitejše delo Uprave?

Rast javnih prihodkov je rezultat več dejavnikov in težko je natančno reči, kateri dejavnik koliko prispeva k rasti javnih prihodkov. Namreč, k vplačilu javnih prihodkov prispevajo davčni zavezanci, ki pravočasno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, ukrepi Vlade FBiH, delo drugih kontrolnih organov, aktivnosti in učinkovitost dela Davčne uprave. Ko gre za delo Davčne uprave, aktivnosti izvajamo na sistemski in dolgoročni osnovi, tako da nekatere aktivnosti, ki smo jih izvajali tudi v prejšnjih letih, pozitivno vplivajo na sedanje in prihodnje vplačila. O teh aktivnostih Davčne uprave bi se dalo veliko povedati. Veliko stvari je bilo javno objavljenih, zdaj bi le omenil, da smo samo s hitrimi akcijami odkrili in ovadili 8.644 delavcev, ki so delali »na črno«, da smo število fiskalnih naprav v primerjavi z letom 2015 povečali za 56.434, da smo v preteklih letih izdali naloge za plačilo v vrednosti preko 1,86 milijarde KM, odločbe o prisilni izterjavi v vrednosti preko 761 milijonov KM, da smo na področju informatike razvili 122 novih analitičnih poročil, ki prispevajo k spremljanju dela zavezancev in učinkovitejšemu delu Uprave. Vse te in druge aktivnosti imajo stalen pozitiven učinek tako na tekočo kot na prihodnjo rast pobiranja javnih prihodkov.

Glede pobiranja, in ob upoštevanju posledic pandemije, lahko rečem, da je dobro in da je bilo za prvih sedem mesecev leta 2021 pobranih 3.200.837.050,00 KM, kar predstavlja rast v primerjavi z letom 2020 za 10,14 % oziroma za 294.685.750,00 KM. Posebej pomembno je, da je pobiranje v letu 2021 višje tudi od pobiranja za prvih sedem mesecev leta 2019, ki je bilo rekordno po pobiranju javnih prihodkov. Namreč, skupno pobiranje za prvih sedem mesecev letošnjega leta je višje od pobiranja v letu 2019 za 150.990.573,00 KM oziroma za 4,95 %. To je odličen rezultat in dober pokazatelj rasti gospodarskih aktivnosti, pa tudi učinkovitejšega dela Davčne uprave. Blago gospodarsko okrevanje v regiji in bližnjem okolju ter ukrepi, ki jih je Vlada Federacije BiH sprejela, so dali določeno rast gospodarskih aktivnosti in povečali zaposlenost v primerjavi z obdobjem, ko se je kriza šele pojavila, zagotovo pa so tudi vse reforme in aktivnosti, ki smo jih izvedli v sami instituciji na vseh področjih dela (inšpekcijski nadzor, preglednost, izboljšanje informacijskega sistema, elektronsko vlaganje vlog, novi komunikacijski kanali z zavezanci, dobro sodelovanje z državljani, mediji itd.) imeli neposreden učinek na pobiranje prihodkov, tako da se ti učinki lahko pričakujejo tudi v prihodnosti.

Patria: Izrazili ste nestrinjanje s Poročilom revizije in pisanjem medijev o zaseženi lastnini in stroških, ki nastajajo pri njenem varovanju. Koliko imate zasežene robe in kakšna je njena končna usoda?

Nismo izrazili nestrinjanja z revizijo, temveč predvsem s tendencioznim pisanjem določenih medijev, ki niso poročali, da je Uprava dobila pozitivno mnenje o finančnih poročilih, temveč so v negativnem kontekstu povzeli del Poročila, s katerim je javnost lahko dobila napačno sliko o delu Davčne uprave. Za objektivno obveščanje javnosti v zvezi s tem je Davčna uprava poslala odziv, s katerim je javnost seznanila z nekaterimi dejstvi, ki kažejo na dejansko stanje stvari.

Mi v Davčni upravi smo že dlje časa izpostavljeni različnim oblikam pritiskov, za te pritiske pa se uporabljajo različni komunikacijski kanali, v katere se vlečejo različiti subjekti, tudi subjekti iz oblasti, politike, davčni zavezanci in zaposleni v sami Upravi, ki jim je onemogočeno, da uresničujejo osebne interese, ne izpolnjujejo svojih obveznosti ali so nasprotniki pozitivnih sprememb v Davčni upravi. Večkrat sem poudaril, da v mnogih segmentih nisem zadovoljen s stanjem v Upravi. Vendar, če objektivno pogledamo stanje, v katerem sem zatekel Davčno upravo, vire, ki so v zadnjih letih na voljo Davčni upravi, stanje, v katerem se ona sedaj nahaja, rast pobiranja javnih prihodkov, lahko rečem, da so bile dosežene ogromne pozitivne spremembe. Pozitivne spremembe so bile dosežene v vseh segmentih poslovanja in to ni le moj osebni zaključek, temveč tudi zaključek mednarodnih institucij, ki so analizirale delo Davčne uprave. Jaz do sedaj nisem javno govoril o konkretnih slabostih Davčne uprave, ki sem jih zatekel. Nisem tega storil iz več razlogov, prvič, ker bi na primer, če bi javno govoril, da Davčna uprava ne more potegniti in natisniti seznama zavezancev, ki ne vlagajo davčnih vlog, seznama davčnih dolžnikov, to lahko spodbudilo davčne zavezance k nedisciplini, k večji sivi ekonomiji itd. To povem zdaj, ko smo te pomanjkljivosti odpravili. Drugič, svoje energije in časa nisem trošil za to, kaj je bilo, kako je kdo delal pred mano, temveč sem energijo in delo zaposlenih usmerjal v smeri reševanja problemov in potreb, razvijanja rešitev in naukov iz slabosti, ne pa da živijo in delajo po principih iz preteklosti in prelaganja odgovornosti. O vsem tem bi se dalo veliko povedati, vendar glede na to, da ne smemo živeti v preteklosti, temveč se iz nje učiti, menim, da je to neracionalno, saj že sama dejstva, da smo dosegli rast pobiranja javnih prihodkov za približno 40 %, da imamo pohvale pomembnih domačih in mednarodnih institucij ... vse govori ...

Patria: V sporočilu ste navedli, da ima DU težave s prostorskimi zmogljivostmi. Že od prej vemo, da vam primanjkuje zaposlenih, ali to nakazuje, da oblastem ni mar, da boste učinkoviti?

Davčna uprava že dlje časa pristojnim in javnosti opozarja na probleme, ki bistveno omejujejo njeno delo in učinkovitost dela. Uprava objektivno nima realnih zmogljivosti za učinkovito izpolnjevanje svojih obveznosti. To se predvsem nanaša na nezadostno število zaposlenih, prostorske zmogljivosti, materialno-tehnično opremljenost, pa tudi plače zaposlenih so bistveno nižje od plač nekaterih subjektov, za katere mi pobiramo prihodke. Zaposleni v Upravi so diskriminirani v primerjavi z drugimi zaposlenimi, ki se financirajo iz prihodkov, ki jih pobira Uprava, in sicer tako glede prostorskih in materialno-tehničnih pogojev dela kot glede plač. Mislim, da je neprimerno, da imajo zaposleni nekaterih dolžnikov povprečne plače višje od zaposlenih v Upravi. Zaradi nizkih plač Upravo nenehno zapuščajo informatikci in če se ta trend nadaljuje, bo informacijski sistem bistveno ogrožen. V Davčni upravi je na dan 23. 08. 2021 zaposlenih skupno 1.263 zaposlenih, število sistematiziranih delovnih mest pa je 1.744, kar pomeni, da Uprava ima 481 zaposlenega manj od števila sistematiziranih. Že nekaj let se s proračunom odobri število zaposlenih 1.332, vendar je to število skoraj nemogoče doseči zaradi zapletenih postopkov zaposlovanja, ki v povprečju trajajo 7 mesecev. Za primerjavo in ponazoritev, Davčna uprava je imela v letih 2002 in 2003, ko je imela bistveno manjši obseg dela (ni imela Enotnega sistema, fiskalizacije, iger na srečo...), 297 zaposlenih več, kot jih ima danes. Absurdno je, da KPU Sarajevo, ki pobira približno 37 % neposrednih davkov, ima slabše prostorske pogoje zdaj kot leta 1997.

Z večjim številom zaposlenih, boljšimi prostorskimi zmogljivostmi in boljšo tehnično opremljenostjo bi Davčna uprava uspela učinkoviteje nadzorovati tvegana področja, kjer se pojavlja siva ekonomija, in bi davčnim zavezancem bila boljša servisna podpora, kar bi vplivalo tudi na pobiranje javnih prihodkov, zadovoljstvo davčnih zavezancev in blaginjo države.

Zaposleni v Davčni upravi, čeprav opravljajo zelo pomembno funkcijo v tej družbi, delajo v zelo slabih in neustreznih poslovnih prostorih, kjer so pogoji za delo zelo oteženi. Že samo dejstvo, da so organizacijske enote Davčne uprave razporejene na 91 lokacij, da so zaposleni iste organizacijske enote razporejeni na več lokacij in da so dislocirani, da mnoge organizacijske enote nimajo okenskih pisarn, ki bi preprečile neposreden stik med davčnimi zavezanci in zaposlenimi, govori v prid navedeni trditvi.

Ni pravilno, če se iz proračuna odobravajo in dajejo sredstva davčnim dolžnikom, davčni upravi pa se sredstva omejujejo in ne zagotavljajo v zadostnem znesku za delo in poslovanje. S takšnimi postopki se uničuje ekonomski sistem, zavira razvoj, tolerira in spodbuja siva ekonomija. V najboljšem primeru je neprimerno, da se davki, ki jih vplačujejo davčni zavezanci, preko proračuna preusmerjajo zavezancem, ki se izogibajo plačilu davkov, in da se Davčni upravi ne zagotavljajo sredstva v meri, v kateri bi se morala usposobiti za učinkovito izpolnjevanje zakonsko predpisanih obveznosti. Vlaganje v Davčno upravo ni strošek, temveč naložba, ki se večkrat povrne. Vendar pa je Davčni upravi kljub rasti pobiranja javnih prihodkov za približno 35 % proračun za obdobje 2015–2018 znašal manj kot v letu 2014, v letu 2020 pa je bil proračun na ravni leta 2014.

Javnosti je znano, da so se zaposleni zaradi slabih delovnih pogojev konec leta 2019 začeli stavkati, kar je bilo zaradi neizvajanja volilnih rezultatov in zdaj zaradi pandemije, ustavljeno. Zaposleni v Davčni upravi so v pričakovanju rešitve svojih problemov do sedaj izkazovali razumnost in potrpežljivost, vendar se bojim, da se bo stavka aktivirala, če se problemi v bližnji prihodnosti ne bodo rešili.

Patria: Največji davčni dolžniki so podjetja v lasti FBiH, kako graditi finančno disciplino, če oblast državljanom pošilja sporočilo, da se davkov ne plačuje?

Na žalost davčni zavezanci, katerih lastniki so organi oblasti v FBiH, dolgujejo približno 53 % celotnega dolga pri prisilni izterjavi. Finančno disciplino je mogoče graditi s jasnim, stabilnim, vzdržnim in pravičnim pravnim okvirom ter enakim obravnavanjem vseh zavezancev, ne glede na lastniško strukturo. Davčna uprava FBiH gradi nepristranski in objektivni pristop do vseh davčnih zavezancev, ne glede na lastniško strukturo, na sprejemalcih predpisov oziroma zakonodajnih organih oblasti pa je, da prepoznajo tveganja pri pobiranju javnih prihodkov kot slabosti pravnega okvira, ki ureja zbiranje in pobiranje davkov, s predpisovanjem ustreznih postopkov in dejavnosti za izboljšanje pobiranja davkov.

Patria: To je ogromen dolg, ki se vleče že leta, zakaj ga ne odpišete, če ga ni mogoče pobrati?

Dolg se lahko odpiše le v skladu z zakonom. Dolgovi po osnovi javnih prihodkov so se nabirali več kot 15 let in so posledica: zlorab zavezancev, dela Davčne uprave, slabih zakonskih in pravnih rešitev, dolgotrajnih drugostopenjskih in sodnih postopkov, omejevanja virov za razvoj Davčne uprave in drugih razlogov. Stanje dolga je zaskrbljujoče in na to opozarjamo že dlje časa. Večkrat smo opozarjali, da je treba problem dolga sistemsko reševati, torej da je treba sprejeti zakon, s katerim bi se uredilo vprašanje plačila davčnega dolga. Opozarjali smo, da mora biti ena od primarnih reformnih dejavnosti reševanje davčnega dolga in iskanje ukrepov za preprečevanje rasti in nastajanja dolga v prihodnosti. V tej smeri je Davčna uprava FBiH že novembra 2017. leta Federalnemu ministrstvu za finance predložila osnutek Zakona o odpisu in pobiranju davčnega dolga, s katerim bi se uredili pogoji, način in postopek odpisa in pobiranja zapadlih, a nepobranih davčnih dolgov. Prav tako je v cilju učinkovitejšega izvajanja postopka prisilne izterjave Davčna uprava Federalnemu ministrstvu za finance predložila predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o postopkih prisilne izterjave davčnih obveznosti, predlog sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah in predlog Zakona o obrti. Na žalost, ti predlogi Davčne uprave niso bili realizirani, če bi bili, bi bilo stanje zagotovo bistveno boljše.

Patria: Poskušali ste prisilno izterjati dolg državnih podjetij, vendar je Vlada FBiH to ustavila z odločbo o konsolidaciji. Po vaših zadnjih poročilih to ni rešilo problema?

Na splošno menim, da se problem kakovostno ne more reševati s parcialnimi rešitvami, torej s sprejemanjem zakonov samo za določeno število davčnih zavezancev. Parcialne rešitve vodijo do neenakosti davčnih zavezancev, zagotovo pa so vodile tudi do njihove neučinkovitosti, kar potrjujejo tudi statusi zavezancev, za katere so se sprejemale parcialne rešitve, oziroma posebni zakoni. Namreč, z Zakonom o finančni konsolidaciji gospodarskih družb v FBiH, ki je bil sprejet leta 2014, je določeno, da se med postopkom konsolidacije ne morejo začeti postopki prisilne izterjave nad premoženjem gospodarskih družb z večinskim deležem državnega kapitala, ki se konsolidirajo. Od dneva uveljavitve tega zakona so bile sprejete odločbe o finančni konsolidaciji za 23 davčnih zavezancev, od tega je 19 odločb sprejela Vlada FBiH, 4 odločbe pa so sprejele kantonalne vlade (Tuzlanskega in Hercegovaško-neretvanskega kantona). Od 23 zavezancev, za katere so bile sprejete odločbe o finančni konsolidaciji, je za 8 uveden stečaj, 5 je v postopku prisilne izterjave, za 7 gospodarskih družb pa je z odločbami Vlade FBiH podaljšan rok finančne konsolidacije. Značilno je, da je 15 zavezancev od sprejetja prve odločbe o finančni konsolidaciji do danes povečalo davčni dolg za več kot 100 milijonov KM, samo 3 zavezanci pa so poravnali obveznosti, vendar ne po tem, temveč po Zakonu o višini obrestne mere zamudnih obresti na javne prihodke.

Glede davčnega dolga je Davčna uprava že v začetku leta 2016 sprejela več ukrepov in aktivnosti za pobiranje dolga ter poslala več pobud, nekatere od njih so: zamrznitev dolga in plačilo zamrznjenega dolga na obroke za obdobje do pet let brez obračuna obresti, odpis obresti, odpis stroškov prisilne izterjave, da se v roku 15 dni plača 10 % glavnega dolga, odpis dela glavnega dolga (neposrednih davkov, starejših od 10 let, in prispevkov za zdravstveno zavarovanje v primerih, ko ni bilo koriščeno zdravstveno varstvo), sočasna menjava plačilnih nalogov med dolžniki in upravičenci do javnih prihodkov v primerih, ko obstajajo medsebojne obveznosti in terjatve, da se dolžniki oprostijo obveznosti zagotavljanja jamstev ali da se predvidi možnost zagotavljanja jamstev preko menic, da se onemogoči izplačilo plač brez sočasnega vplačila davkov in prispevkov na plače, da se banke z zakonom zavežejo, da ne dovolijo realizacije plačilnih nalogov brez plačila prispevkov, da se z zakonom predpiše, da ima Davčna uprava z bankami spletno povezavo, da se sprejme predpis o davčnem knjigovodstvu, da se izvedejo spremembe in dopolnitve predpisov, ki urejajo pobiranje in prisilno pobiranje. Predlagali smo, da so vsi javni subjekti dolžni pravočasno plačevati tekoče obveznosti, in če tega ne storijo, da Davčna uprava brez odlašanja izvede vse aktivnosti prisilne izterjave, v primeru zamude pri odplačilu obrokov, daljše od 30 dni, ali tekočih obveznosti, da se predpiše obveznost začetka stečajnega postopka.

Vzporedno s temi predlogi je Davčna uprava priporočila, da vsi upravljalni organi in ustanovitelji dolžnikov nujno, najkasneje v roku 30 dni, opravijo analizo poslovanja ter izvedejo hitre, resne in temeljne spremembe vseh ključnih aktivnosti, ki bodo vodile k zmanjšanju in racionalizaciji stroškov, povečanju obsega dela in prihodkov, da bi se ustvarili pogoji za pravočasno vplačilo javnih prihodkov. Prav tako smo predlagali, da se z zakonom prepove opravljanje vseh javnih funkcij vodjem gospodarskih družb in drugih poslovnih subjektov, ki so utajili davke ali so se zavestno izogibali prijavi in plačilu davkov.

Patria: Kako je mogoče, da JP Autoceste konec leta 2020. ima dolg 60 milijonov mark?

To je vprašanje za JP »Autoceste Federacije BiH« in po 3. členu Zakona o Davčni upravi predstavlja davčno skrivnost, zato na to vprašanje brez pisne privolitve »Autocesta« ne morem odgovoriti. Davčna uprava v skladu z Zakonom lahko objavlja le seznam davčnih dolžnikov, ki so v prisilni izterjavi. To ni dobra zakonska rešitev iz več razlogov, eden od njih je tudi ta, da je Uprava včasih izpostavljena javnim enostranskim pozivom davčnih zavezancev, ki praviloma niso poslovali zakonito, Uprava pa ne more javno odgovoriti brez njihove pisne privolitve, s čimer je javnost prikrajšana za popolno informacijo, o Upravi pa se razvija napačna percepcija njenega dela.

Patria: Imamo prakso nekaterih zasebnih podjetij, da po velikih dolgovih za prispevke odprejo podjetja, zakaj ni bilo pravočasnega ukrepanja za pobiranje in kako preprečiti podobne stvari?

Ta praksa je bila prej, zdaj se praviloma ne more registrirati novo podjetje, če ima lastnik davčni dolg. Namreč, v postopku registracije poslovnih subjektov, za katere je pristojen sodišče, pred dodelitvijo identifikacijske številke poteka predregistracijski postopek. V predregistracijskem postopku bo Davčna uprava na zahtevo pristojnega sodišča dodelila pripadajočo identifikacijsko številko davčnemu zavezancu, potem ko ugotovi, da njegov ustanovitelj ali lastnik nima neporavnanih davčnih obveznosti iz njene pristojnosti. Če Davčna uprava ugotovi, da ustanovitelj ali lastnik ima neporavnane davčne obveznosti, bo Davčna uprava ustavila postopek dodeljevanja identifikacijske številke davčnega zavezanca, dokler ne bo izvedeno plačilo davčnih obveznosti. Postopek ustavitve dodeljevanja identifikacijske številke lahko traja največ 12 mesecev od dneva sodne zahteve. Po poteku tega obdobja je Davčna uprava dolžna obvestiti pristojno sodišče o izidu zahteve za dodelitev identifikacijske številke.

Patria: Imamo delavce, katerim več let niso bili vplačani prispevki za delo, kako naj oni uveljavijo svoje pravice, če vi niste mogli pobrati, ali mora v teh primerih Vlada FBiH poravnati obveznosti, da bi ljudje šli v pokoj?

Vlada FBiH nima zakonske obveznosti plačevati dolžnikom prispevkov za njihove zaposlene, vendar pa je Vlada FBiH v preteklih letih znatna sredstva iz proračuna namenila za povezovanje delovnega staža in na ta način pomagala večjemu številu delavcev, da uveljavijo svojo pravico do pokojnine.

Patria: Svoj status ste reševali preko sodišča, odprto ste se zamerili političnim lobijem, in to je pustilo posledice. Koliko posameznik lahko prispeva k izgradnji pravičnejše družbe?

Mislim, da lahko vsak posameznik, še posebej tisti, ki dela v javnem sektorju, veliko prispeva k boljšemu družbenemu stanju. To se bo zgodilo, če bo vsak svoje delo opravljal korektno in profesionalno. Mislim, da ne smemo obupati pred kakršnimi koli neracionalnimi, nemoralnimi in nezakonitimi ovirami. Največji problem te družbe je nepravičnost, neracionalnost in neučinkovitost. Če bi se pri obrambi in uresničevanju teh vrednot ustvarila sinergija in bi obstajala kritična masa na položajih, s katerih se lahko izvajajo spremembe, bi se ta družba v kratkem času bistveno preporodila. Za boljšo družbo na mnogih položajih potrebujemo več strokovnjakov in resničnih voditeljev, ki bodo delali in promovirali vrednote, ki prispevajo k boljši in pravičnejši družbi.

Patria: Z analizo vaših poročil se ustvari vtis, da približno 25 % nadzorovanih ima neprijavljene delavce? Kakšna je vaša ocena o obsegu sive ekonomije?

Na žalost smo hitre akcije tudi sprožili in jih izvajamo zaradi sive ekonomije in dejstva, da znatno število davčnih zavezancev ne prijavlja svojih delavcev, ne evidentira prometa, posluje brez dovoljenja za delo itd. Do sedaj smo s hitrimi akcijami odkrili 8.644 delavcev, ki so delali na črno, 2.974 zavezancev, ki so delali na črno brez dovoljenja pristojnega organa, 2.689 zavezancev, ki niso imeli nameščene fiskalne naprave, in 8.118 zavezancev, ki niso izdajali računov. Na žalost smo zaradi teh nepravilnosti zapečatili 5.255 objektov in izdali prekrškovne naloge v vrednosti preko 38,7 milijonov KM.

Patria: Kakšno je sodelovanje s tožilstvi, koliko imamo vloženih kazenskih postopkov za nespoštovanje davčnih zakonov?

Sodelovanje s tožilstvi je relativno dobro. V letošnjem letu je Davčna uprava FBiH pristojnim tožilstvom podala 14 poročil o storjenih kaznivih dejanjih s področja davkov. Znesek utajenega davka po podanih poročilih je 1.717.340,16 KM. Prav tako je pristojnim policijskim agencijam dostavljenih 9 informacij o drugih kaznivih dejanjih.

Patria: V javnosti se vedno ustvari vtis, da davčne in inšpekcijske službe na splošno gradijo državo le v delih, kjer je večinsko bošnjaško prebivalstvo. Kakšen je nadzor in finančna disciplina v Hercegovini in na obali?

Politika Davčne uprave je, da ima enak odnos do vseh davčnih zavezancev, ne glede na to, kje in kakšno dejavnost opravljajo. Parameter za nadzor ni sedež davčnega zavezanca, temveč finančna in davčna disciplina, vlaganje davčnih vlog, promet preko fiskalnih naprav, plačevanje javnih prihodkov, pravočasno prijavljanje zaposlenih itd. Prizadevamo si izvajati enakomeren inšpekcijski nadzor, kar je mogoče zelo lahko videti iz naših poročil o opravljenem inšpekcijskem nadzoru na območju celotne Federacije BiH. Prav tako izvajamo znatne aktivnosti in izobraževanja zaposlenih v cilju enakega obravnavanja vseh davčnih zavezancev. Davčna uprava ima veliko število zaposlenih in ni izključeno, da se posameznik ne obnaša po začrtani politiki in strategiji. Proti takšnim primerom, ko jih odkrijemo, imamo aktiven odnos, da jih preprečimo v njihovem delovanju in sprejemamo ukrepe, zavezanci pa lahko brez kakršnega koli strahu na naše odprte linije z vso diskretnostjo prijavijo takšne zaposlene.

Patria: Kaj storiti, da bo pobiranje javnih prihodkov učinkovitejše in da bomo imeli pravičnejšo družbo?

Treba je storiti veliko stvari. Davčni sistem je ena najpomembnejših polug in instrumentov razvoja vsake razvite države in lahko rečemo, da davčna zmogljivost določa zmogljivost države. Osnovni cilj vsake davčne politike bi moral biti izgradnja davčnega sistema, ki bo kot rezultat imel razvoj države, rast BDP-ja, rast zaposlenih in rast standarda prebivalstva na splošno. Vsaki državi je potreben pravičen, jasen, enostaven, natančen in nedvoumen, postojan, stabilen, stimulativni in pregleden, s tem pa tudi varen davčni sistem, ki bo omogočal zbiranje in pobiranje prihodkov z minimalnimi stroški tako za zavezance kot za davčno upravo. Prav tako se mora obdavčitev temeljiti na potrebah razvoja države in na ekonomski moči davčnih zavezancev. Davki bi morali spodbujati pravičnejšo konkurenco na trgu, davčni sistem pa omogočati učinkovitejše in uspešnejše delovanje davčnih organov in pobiranje davkov. Če bomo na teh osnovah gradili davčni sistem in negovali načelo sinergije vseh akterjev v tem procesu, učinkovito pobiranje ne bo izostalo. V tem smislu želim poudariti, da je Davčna uprava v preteklem obdobju spodbujala skupno sodelovanje tudi pri aktivnostih sprejemanja pravnega davčnega okvira. Spremila je več kot 30 pobud za spremembe in dopolnitve zakonov in drugih predpisov, ki bi, če bi bili sprejeti, privedli do bistvenih pozitivnih učinkov. Realizacija teh predlogov bi imela za posledico pravičnejše obdavčevanje, ukinitev prispevkov na breme delodajalca, povečanje davčne osnove z obdavčitvijo prihodkov, ki niso obdavčeni ali so neustrezno obdavčeni, preprečevanje zlorab, poenostavitev sistema nadzora, obračuna in pobiranja javnih prihodkov, povečanje discipline prijavljanja in odjavljanja delavcev, večje število prijavljenih delavcev, povečanje pobiranja javnih prihodkov, pravočasno ukrepanje Davčne uprave, zmanjšanje stroškov Uprave pri nadzoru in pobiranju javnih prihodkov, pravičnejšo socialno varstvo zaposlenih, zmanjšanje fiktivnih izplačil, večje delovanje zakona vrednosti na trgu in boljšo konkurenco na trgu, kar bi imelo pozitivne posledice na celotno stanje v gospodarstvu in družbi kot celoti.

Davčna uprava se nenehno obnaša kot družbeno odgovorna institucija in nenehno je predlagala, še pred pandemijo, določene reforme v davčnem sistemu, s tem pa tudi fiskalni politiki. Večkrat sem poudaril potrebo po resni in celoviti davčni reformi, ki je po mojem mnenju v pravem smislu izostala. Odgovore na vprašanje, zakaj je tako, je treba predvsem iskati pri tistih, ki so pobudniki, torej pri tistih, ki predlagajo prve predloge zakonov in podzakonskih aktov. Moram priznati, da pogosto pomislim, da sta naš davčni sistem in davčna politika »ujeta«, pa tudi »privatizirana« s strani njunih predlagateljev, in s takšno prakso sprejemanja zakonov je treba prenehati.