Isović: Primer SKB Mostar kaže, kako deluje globoka država

(Patria) - Po devetih letih na čelu davčne uprave FBiH, najprej kot vršilec dolžnosti direktorja, nato pa kot direktor, je bil Šerif Isović razrešen s te funkcije.

V pogovoru za Business Magazine, je govoril o težavah, s katerimi se srečuje uprava pri svojem delu, doseženih rezultatih v času njegovega vodenja, pomanjkljivostih davčnega sistema, pomanjkanju kadrov...

"Čudne" stvari

Isović meni, da uprava formalno-pravno in operativno ne bi smela ostati brez direktorja, in ker je tako, je to že vprašanje za vlado FBiH.

- Trenutno se odvijajo "čudne" stvari, ki trenutno ne obetajo dobro, kako se bodo stvari naprej odvijale, bo pokazal čas - pravi Isović.

Odgovoril je tudi na vprašanje, ali pričakuje, da ga bodo kriminalizirali, kot je to postalo običajno, matrica je ista - kdor je Bošnjak, je tat, kdor pa ni, po akciji SIPA-e zahteva upokojitev (primer Galić).

- Te izkušnje sem že zdavnaj prešel. Kadar koli sem se znašel na poti interesov nekoga, sem bil predmet nekega medijskega "kriminaliziranja" in večinoma anonimnih prijav, o čemer že dolgo razmišljam, da bi napisal kaj več.

Zdaj bom le navedel, da sem se prvič znašel v "nebranem grozdju", ko sem s prihodom na mesto izvršnega direktorja za finance v BH Pošti in BH Telecomu prekinil prakso obrestovanja sredstev brez javnega razpisa in uvedel prakso obrestovanja denarja preko javnih razpisov.

Takrat sem prvič prišel v medije, Pošta pa je takrat po mojih razpisih in triletnih pogodbah prejela približno 12 milijonov več prihodkov, medtem ko je v BH Telecomu šlo, mislim, za znesek okoli 18 milijonov KM, za kar sem prejel tudi letno priznanje.

Takrat so bile objavljene moje davčne napovedi, ni pa bilo objavljeno, da sta ti dve podjetji prejeti več kot približno 30 milijonov KM prihodkov po pogodbah, ki sem jih izvedel. Če pa se ve, da so ti pogodbe ostali v veljavi tudi po mojem odhodu iz teh podjetij, potem so bili ti učinki veliko večji.

V tistem času ni bilo objavljeno niti to, da je takratno Federalno ministrstvo za finance dalo mnenje, da obrestovanja sredstev ni treba izvajati z razpisi, po čemer so ravnala nekatera javna podjetja. Drugič je bilo to, ko sem se uprl projektu Poštne banke.

Poštne banke danes ni, delavci BH Telecoma in Pošte so izgubili okoli 15 milijonov vloženega kapitala, nisem pa opazil, da bi bil kdo obsojen in pravnomočno kaznovan. Tretjič je to, ko sem se uprl nekaterim stvarem v tovarni tobaka Sarajevo, zaradi česar sem ostal brez dela skoraj štiri mesece.

Danes ni FDS-a, letna izguba za državo je več sto milijonov KM, danes ni več 450 zaposlenih, ni filma o tem, kako je bil FDS uničen, ni podatkov, da je FDS z mojim izvedenjem uspelo priti do svojih 8,5 milijona KM, ni niti tega, da sem jaz svoje pravice uveljavil na sodišču s sodno odločbo v mojo korist po osmih letih.

In zdaj, ko sem se kot direktor davčne uprave znašel na poti interesov velikega kapitala, pa tudi podrejanja institucije politični kontroli, sem spet postal tarča kriminalizacije.

Udari in pritiski

Glede na to, da je davčna uprava od vsega naštetega najpomembnejša stvar in da je to institucija varnosti za državo, je pričakovati, da bodo udari in pritiski močnejši in večji.

Direktor davčne uprave ne more pričakovati, da bo poštejen neprijetnosti, če vztraja pri uporabi zakona, če se pobiranje javnih prihodkov poveča za več kot 103 odstotke, če se ugotovijo dodatne obveznosti v višini skoraj dveh milijard KM, če davčne utaje po kazenskih ovadbah znašajo približno 110 milijonov, če s pečatenjem objektov prispevate k rasti števila zaposlenih itd.

Tako da lahko razumem "udare, pakiranja, spletke, zastraševanja in podobno" tistih, ki nezakonito poslujejo, katerim se obračunavajo dodatne obveznosti, vlagajo se kazenske in prekrškovne ovadbe, izrekajo sankcije in podobno, vendar ne morem niti dojeti niti razumeti, da se ovire in udari izvajajo s strani institucij ali posameznikov, in to iz institucij, ki bi jim morala biti dolžnost pomagati pri zakonitosti dela uprave - poudarja Isović.

Prav tako je odgovoril na vprašanje, zakaj se ne blokirajo računi velikim dolžnikom in kako je sploh mogoče, da nekdo dolguje milijone neplačanih davkov? Imeli smo primer bolnišnice v Konjicu, ki ji je bil blokiran račun zaradi nekih 2,5 milijona KM dolga, vzporedno pa imamo bolnišnico v Mostarju pod Bijelim brijegom, ki dolguje več kot 70 milijonov in normalno deluje?

- Eden od osnovnih ciljev in politik davčne uprave je dosledna uporaba zakonov, predpisov in enako ravnanje z vsemi davčnimi zavezanci.

Na te obveznosti in cilje sem nenehno opozarjal zaposlene, večkrat pa sem dajal navodila in javna sporočila itd., da je treba z vsemi davčnimi zavezanci ravnati enako, ter da se zaradi stalnega problema manjkajočih delavcev aktivnosti izvajajo glede na njihov pomen - v konkretnem primeru, da se postopki izvajajo pri davčnih dolžnikih z večjimi dolgovi.

Po zakonu o davčni upravi FBiH in pravilniku o prisilni izterjavi, postopke izterjave in prisilne izterjave izvajajo kantonalni davčni uradi, v konkretnem primeru Kantonalni davčni urad Mostar, čigar vodja in zaposleni so odgovorni za uporabo veljavnih predpisov in za enako pravno ravnanje z vsemi davčnimi zavezanci.

Ko gre za blokado bolnišnice v Konjicu in neblokado bolnišnice v Mostarju, je to primer, kako ne smemo delati. Jaz sem prevzel vse aktivnosti, ki so mi na voljo v skladu z veljavnimi zakoni, in o tem obvestil Federalno tožilstvo, ki je zadevo posredovalo Kantonalnemu tožilstvu Mostar.

Vendar pa po dostopnih informacijah tožilstvo ni sprejelo kakšnih pomembnejših aktivnosti in na tem primeru je mogoče videti, kako deluje globoka država. Ko gre za druge velike davčne dolžnike, gre za rudnike, Železnice FBiH, GRAS in podjetja, na katera se uporabljajo zakoni o finančni konsolidaciji.

Od te skupine davčnih dolžnikov GRAS in Železnice zmanjšujejo svoj stari dolg in redno plačujejo svoje davčne obveznosti, medtem ko drugi, na žalost, tega ne počnejo, davčna uprava pa z njimi ne izvaja postopkov prisilne izterjave, ker je to omejeno z zakoni o finančni konsolidaciji in sklepi vlade FBiH - zaključuje Isović v pogovoru za Business Magazine.