Islamska tradicija Bošnjakov: Kako so se bajrami nekoč napovedovali

(Patria) - Dva muslimanska bajramska praznika v islamski tradiciji Bošnjakov zavzemata posebno mesto in sta neločljiv del identitete muslimanov teh krajev.

Načini njihovega obeleževanja v preteklosti so rezultirali v bogati paleti običajev, na katere smo lahko zelo ponosni.

Bajramski topovi, telali, bobnarji, bajramska oblačila in fes, obdarovanje otrok, poljubljanje starejših v roko, bajramske sofre, obiski grobov, le nekateri od številnih običajev.

Ti običaji so globoko zakoreninjeni v naši tradiciji in so kot taki zvesta pričevanja, da bajramski prazniki niso počitnice, dnevi brez dela, prazni in razbremenjeni dnevnih obveznosti, temveč obdobja, polna globokega smisla in pomena za človeka teh krajev.

Eden od običajev, ki je globoko zakoreninjen v naši tradiciji, je napovedovanje in oglaševanje Bajrama s pomočjo topov, bobnov, talambasov, bajrakov in izrekanja tekbirjev.

Ta tradicija je zabeležena na območju Bosne in Hercegovine že iz časa Osmanov, ko so kadije, oziroma šeriatska sodišča, izdajali posebno muraselo, s katero je bilo urejeno obeleževanje Bajrama.

Kot primer lahko navedemo nedatirano muraselo Šeriatskega sodišča v Zvorniku, naslovljeno na dizdar-ago zvorniške trdnjave, s katero mu je bilo naročeno, da v sredo po ikindija-namazu s streljanjem iz topov oznani nastop prvega dne Ramazanskega bajrama.

Ali muraselo sarajevskega kadije iz leta 1819, s katero je bilo naročeno dizdarju in namestniku glavnega topničarja sarajevske trdnjave, da jutri, v sredo, po ikindija-namazu izstreli tri strele iz baljemez topa (topovi večjega kalibra) za oglaševanje nastopa Kurban-bajrama.

In sicer en strel, ko nastopi čas bajram-namaza, ter pet iz baljemez in 10 iz šahi topov (topovi nekoliko manjšega kalibra v primerjavi z baljemez topom) po molitvi.

Nadalje je topničarju naloženo, da med celim Bajramom po sabahu, podne in ikindiji izstreli po tri strele iz baljemez in dva iz šahi topa.

V obdobju od 1828. do 1833. leta je bilo samo v Bihaćkem kadiluku za potrebe oglaševanja bajramskih praznovanj porabljenih 250 okov črnega smodnika (Osman Lavić, "Ramazanski bajram u bošnjačkoj tradiciji", Preporod, 15. julij 2015).

Torej, muslimani teh krajev so po opravljeni ikindija-namazu zadnji dan ramazana s streljanjem iz topa z mestne tabije napovedovali konec meseca posta in nastop ševala, oziroma prihod ramazanskega bajrama.

V besedilu, v katerem je opisal ramazanske običaje pri seoniških muslimanih, Hifzija Hasandedić beleži, da se je v tem kraju top oglasil tudi po opravljeni bajram-namazu in da je ob tem "vsak, kdor je imel kakšno strelno orožje, tisto jutro napolnil in sprožil" (Osvit, Sarajevo, 1942, I, št. 33, str. 18).

Uporabo orožja za izkazovanje posebne radosti, sreče in zadovoljstva v bajramskih dneh je zabeležil tudi sarajevski kronist Mula Mustafa Bašeski, ki je v svojem Ljetopisu zabeležil eno zanimivo nezgodo: "9. zilhidže 1186 (1. III 1773.) ob proslavi Kurban-bajrama je nek otrok s strelom iz puške z okna ranil v hrbet ženo kaligrafa Ahmeda, imama s Atmejdana.

Ta žena je bila dobra in plemenita, zato je izjavila, da bo sprejela usodo in da ne bo vlagala tožb, temveč bo potrpela."

Top - uporabljal se je za označevanje začetka in konca posta med mesecem ramazanom in med proslavo obeh Bajramov, 19. stoletje, iz muzejske zbirke Gazi Husrev-begove knjižnice.

Poleg napovedovanja prihoda bajramov s streljanjem iz topa je bil na teh območjih običaj, da so ramazanski bobnarji po opravljeni bajram-namazu, v spremstvu kolone otrok, ponovno obiskali naše mahale, dvorišča in ulice, vendar tokrat ne zato, da bi zbudili ljudi za sehur, kot so to počeli v preteklem mesecu ramazana, temveč da bi od ljudi pobrali plačilo za svoje ramazansko delo.

In tako je bobnar, navaja Hasandedić, "od hiše do hiše hodil in zanosno bobnal, enega najvrednejših med otroki pa je pred njim nosil bajrak. Bobnarja je vsak obdaroval, nekdo z denarjem, nekdo s hrano, nekdo celo z vezeno robico", in ko je prišel do hiše, v kateri je bilo dekle za poroko, se je ustavil in z močnim glasom zapel:

Pohitite, dekleta,

meni bajrak okrasite

katera mi bo dala čevru,

Bog ji dal, da se poroči,

katera dala je tudi robico,

ne najdem ji zamer.

Napovedovanje in oglaševanje začetka in konca bajramskih dni s streljanjem iz topa je zabeleženo tudi v ljudskih pregovorih, eden od njih pa se glasi "top je ustrelil, Bajram je minil".

Ta pregovor je verjetno nastal v času, ko so streli topov tretji dan Ramazanskega bajrama in četrti dan Kurban-bajrama po ikindija-namazu oznanjali konec bajramskih praznikov, s tem pa tudi slovo od nečesa dragega in ljubega.

Tradicija napovedovanja Bajrama s streljanjem iz topov je v večini krajev utihnila konec druge svetovne vojne, vendar pa je, hvala Bogu, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno oživela, tako da topovi v znatnem številu naših mest oglašujejo čas iftarja in prihod Bajrama.

Avtor besedila je MA Meho Manjgo, knjižničar/arhivist pri obdelavi posebnih zbirk v Gazi Husrev-begovi knjižnici v Sarajevu.