Išerić: Schmidt je največja mednarodna nesreča za demokracijo v BiH

Napisal: Enver Išerić

Mediji poročajo, da je visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt poslal pismo Evropskemu sodišču za človekove pravice, v katerem "svetuje", naj veliko senat ne potrdi sodbe Kovačević. Med drugim piše:

"Če se ugotovi, da je ta okvir mogoče uskladiti s konvencijo le na škodo mehanizmov delitve oblasti, bi to lahko še bolj ogrozilo že tako krhke temelje BiH, je zapisal Schmidt".

Schmidt se boji spremembe Ustave Bosne in Hercegovine. Ve, zakaj se boji. In vemo tudi mi – državljani Bosne in Hercegovine. In strah ni prisoten le pri njem. Tudi njegovi mentorji imajo enak strah. In moramo reči, da njun strah nima nikakršnega opravičila. Pravzaprav morda to ni strah. Morda je to nadaljevanje vojne proti Bosni in Hercegovini.

Kakšno državo bi nam rad "sešil" Schmidt? Polno diskriminacije, delitev in neučinkovitih institucij. Iz pisma, ki ga je poslal Evropskemu sodišču, je mogoče sklepati, da bi visoki predstavnik predlagal razveljavitev tudi vseh prejšnjih sodb pred tem sodiščem. Namesto da bi vložil maksimalne napore za implementacijo vseh izrečenih sodb in zagotovil najvišjo stopnjo človekovih pravic, predvidenih v mednarodnih dokumentih, bi rad demokracijo in človekove pravice v naši državi porušil do temeljev.

Schmidt je največja mednarodna nesreča za demokracijo v Bosni in Hercegovini. Misli, da mi ne vemo, kaj je država, kaj je ustav in kaj so človekove pravice. Misli, da nimamo nikakršnih rešitev. Imamo rešitve in vemo, kakšna naj bo naša država. In na tem bomo močno vztrajali. Nič nas in nihče nas ne bo omajal in odvrnil.

Potrebno je poudariti, da je Ustav Bosne in Hercegovine, ki je bil sprejet pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti, nevzdržen, saj so številne njegove določbe v neposrednem nasprotju z določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki se po samem Ustavu uporablja. Tako na primer določbe Ustava Bosne in Hercegovine (člen 2.4.) govorijo o odsotnosti diskriminacije državljanov Bosne in Hercegovine na kakršnikoli podlagi (spol, rasa, barva kože, jezik, vera, politični in drugi nazori, narodnostno in socialno poreklo, pripadnost narodnostni manjšini, premoženjski status ali status, ki se pridobi z rojstvom), medtem ko v določbah, ki govorijo o načinu izvolitve delegatov Doma narodov Parlamentarne skupščine, kot tudi članov Predsedstva, ta diskriminacija pride do izraza.

Takšna diskriminacija je rezultat nepravične in nefunkcionalne delitve Bosne in Hercegovine na entitete. Ti so, kot poudarja prof. Ibrahim Festić, dejavnik, ki onemogoča obstoj človekovih pravic v Bosni in Hercegovini, saj je njihov etnični način oblikovanja v nasprotju z bistvom človekovih pravic, ki v ospredje postavljajo človeka kot posameznika. Pravice in svoboščine posameznika in etnično oblikovana oblast nikakor ne gresta skupaj.

Sprememba Ustava Bosne in Hercegovine je neizogibna, še posebej pa je treba poudariti dejstvo, da se v mednarodnih krogih opaža, da je Daytonski sporazum "zakoval" rezultate nasilno izvedenega etničnega čiščenja in ustvarjanja etno-nacionalnih prostorov ter da entitetne oblasti izvajajo diskriminacijo in segregacijo povratnikov, s tem pa neposredno preprečujejo vrnitev beguncev in razseljenih oseb na njihove domove.

Če si predstavniki političnih strank in konstitutivnih narodov, kot tudi drugih državljanov Bosne in Hercegovine iskreno želijo delati za dobrobit vseh njih, potem je povsem jasno, da je treba spremeniti Ustav Bosne in Hercegovine, da bi Bosno in Hercegovino naredili moderno demokratično državo. Z izmenjavami ustave je treba zagotoviti najvišjo stopnjo človekovih pravic vseh njenih državljanov, določiti temeljna načela, iz katerih izhaja in se oblikuje državna oblast, način njihove izvolitve in njihove odgovornosti, delokrog njihovega dela in način odločanja, ter določiti načela, na katerih naj bodo organizirane teritorialne enote srednje ravni oblasti.

To so skupine pravnih norm ustavnega prava, ki urejajo najpomembnejša vprašanja države in njenih državljanov.

Praksa je pokazala, da ima Ustav Bosne in Hercegovine resne pomanjkljivosti pri vsakem od navedenih vprašanj, zato je treba pristopiti k odpravljanju teh pomanjkljivosti, kar se lahko doseže z resnimi političnimi in strokovnimi analizami ter iskanjem kompromisnih rešitev, vendar ne na škodo države Bosne in Hercegovine, temveč v njeno korist in korist vseh državljanov.

Če je vsem v Bosni in Hercegovini jasno, da ni nadaljnjih delitev, in bi moralo biti tako, potem je to edina logična pot. Zato bi bilo namesto zahtev za ponovni preizkus sodbe Kovačević treba na strokoven in sistematičen način pristopiti k spremembi Ustava BiH in njenih entitet.

Če so vsi trije konstitutivni narodi in drugi državljani konstitutivni na celotnem območju Bosne in Hercegovine, in so, potem bi moral člen I, 3. Ustava BiH glasiti:

3. Sestava

Bosna in Hercegovina je sestavljena iz dveh entitet: Federacije Bosne in Hercegovine in Republike Srbske (v nadaljnjem besedilu entiteti) in Brčko distrikta.

Entiteti bosta imeli zakonodajno, izvršno in sodno oblast.

Zakonodajno telo entitete bo sestavljeno iz dveh domov: V vsaki entiteti bo Dom narodov imel enako število delegatov. Odločitve v Domu narodov entitete se bodo sprejemale po enakem principu, kot se sprejemajo odločitve v Domu narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine.

Položaji predsedujočih domov zakonodajnih teles entitet, predsednika vlade entitete in predsednika entitete pripadajo različnim konstitutivnim narodom in drugim državljanom. Predsedujoči zakonodajnih in izvršnih organov oblasti entitete bodo imeli namestnike, ki niso iz istega konstitutivnega naroda kot predsedujoči.

Porazdelitev drugih ključnih funkcij bo določena s posebnim zakonom zakonodajnih teles entitet.

Obveznost Bosne in Hercegovine je tudi, da Ustav uskladi s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice.

Zato je treba spremeniti ustavne določbe, ki govorijo o sestavi Doma narodov in načinu izvolitve delegatov in članov Predsedstva Bosne in Hercegovine, vendar na tak način, da se tudi drugim državljanom, ki ne pripadajo konstitutivnim narodom, omogoči, da bodo člani teh organov. Treba se je izogniti formulacijam, ki bodo onemogočile njihovo resnično sodelovanje v teh organih, takšnih zagovornikov pa je veliko. Sama sodba Sejdić – Finci, pa tudi druge sodbe ESČP, govorijo o obveznosti zagotavljanja enakih pravic vsem državljanom, kar pomeni, da je treba zagotoviti pravico kandidiranja za vse javne funkcije tudi Bošnjakom in Hrvatom iz RS in Srbom iz FBiH.

Zato bi moral Člen IV 1. Ustava glasiti:

Člen IV 1.

Parlamentarna skupščina ima dva doma: Dom narodov in Predstavniški dom.

1. Dom narodov

Dom narodov sestoji iz 20 delegatov (vključno s petimi Hrvati, petimi Bošnjaki, petimi Srbi in petimi iz vrst drugih).

Delegati iz vrst konstitutivnih narodov in iz vrst drugih v Dom narodov se volijo iz vrst delegatov iz vrst konstitutivnih narodov in iz vrst drugih v Domu narodov Narodne skupščine Republike Srbske in Domu narodov Parlamenta Federacije BiH.

Volitve delegatov iz vrst konstitutivnih narodov se izvajajo na podlagi popisa prebivalstva v BiH iz leta 1991, s tem, da mora biti iz vsake entitete izbran najmanj po en predstavnik vsakega od treh konstitutivnih narodov in najmanj po en predstavnik iz vrst drugih.

b) Dvanajst članov Doma narodov predstavlja kvorum, pod pogojem, da so prisotni najmanj trije bošnjaški, trije hrvaški, trije srbski delegati in trije delegati iz vrst drugih.

Da bi se zagotovilo učinkovitejše sprejemanje odločitev v Parlamentarni skupščini BiH, pa tudi zaradi dejstva, da sama procedura sprejemanja odločitev v Predstavniškem domu zagotavlja zaščito entitet pri vsakem vprašanju iz pristojnosti Bosne in Hercegovine, je treba določiti vprašanja, o katerih bo odločal Dom narodov, in sicer za zaščito vitalnih nacionalnih interesov konstitutivnih narodov in drugih državljanov.

Tako je v členu IV 3. b) treba določiti naslednje:

Dom narodov bo odločal o odločitvah Predstavniškega doma, ki se nanašajo na vprašanja:

a) jezika

b) kulture

c) izobraževanja

d) vere

e) uporabe in prometa naravnih virov

f) uporabe in prometa državnega premoženja

g) vprašanja vojske in policije

Odločitve v Domu narodov se sprejemajo s večino prisotnih in glasujočih, vključno z najmanj dvema delegatoma iz vsakega od konstitutivnih narodov in iz vrst drugih.

Odločitve v Predstavniškem domu se sprejemajo s večino prisotnih in glasujočih, vključno z najmanj eno tretjino glasov članov s teritorija vsake entitete.

Če želimo omogočiti vsem državljanom, da se kandidirajo za člane Predsedstva Bosne in Hercegovine, mora člen V 1. a) Ustava glasiti:

„a) Člani Predsedstva se volijo neposredno tako, da vsak volivec glasuje za zapolnitev enega mesta v Predsedstvu.

Sestava Predsedstva se določi tako, da se seštejejo glasovi vseh kandidatov iz vrst bošnjaškega, hrvaškega in srbskega naroda ter kandidatov iz vrst drugih, tako da se dobijo štirje seštevki.

Trije najvišji seštevki določijo, iz katerega konstitutivnega naroda in iz vrst drugih bodo člani Predsedstva.

Kandidati iz vsake od skupin kandidatov, ki je na podlagi prejšnjega odstavka dobila mesto v Predsedstvu, ki so dobili največ glasov, bodo izvoljeni v Predsedstvo.

Alternativa: 1 da se člani Predsedstva volijo iz entitet na naslednji način:

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je sestavljeno iz treh članov, s tem, da je iz vrst Bošnjakov, Hrvatov, Srbov ali iz vrst drugih lahko izvoljen samo en član Predsedstva.

En član se izvoli s teritorija Republike Srbske in dva s področja Federacije BiH in sicer tako, da vsak volivec glasuje za zapolnitev enega mesta v Predsedstvu s seznama kandidatov iz vrst bošnjaškega, hrvaškega in srbskega naroda ter kandidatov iz vrst drugih.

S področja Republike Srbske je izvoljen tisti kandidat, ki je osvojil največ glasov na seznamu tistega konstitutivnega naroda ali seznamu kandidatov iz vrst drugih, ki je skupno osvojil največ glasov v primerjavi z ostalimi seznami kandidatov.

S področja Federacije BiH so izvoljeni tisti kandidati, ki so osvojili največ glasov na dveh seznamih, ki skupno imata največ glasov v primerjavi z ostalimi seznami.

V primeru iz prejšnjega odstavka, če je seznam kandidatov iz istega konstitutivnega naroda ali iz vrst drugih dobil največ glasov na območju obeh entitet, je izvoljen kandidat, čigar seznam je dobil več glasov in ki ima na tem seznamu največ glasov.

V primeru iz prejšnjega odstavka, iz entitete, v kateri je seznam istega konstitutivnega naroda ali iz vrst drugih dobil manj glasov v primerjavi z istim seznamom v drugi entiteti, je izvoljen kandidat s seznama kandidatov, ki je naslednji po številu glasov v tej entiteti.“

Najboljša rešitev bi vendarle bila, da ima Bosna in Hercegovina enega predsednika. Za to funkcijo bi se lahko kandidirali vsi državljani in vsi bi ga volili.

Prav tako je treba izboljšati postopke sprejemanja odločitev v Predsedstvu BiH in sicer tako, da bi razglasitev odločitve Predsedstva za destruktivno za vitalni nacionalni interes naroda, iz katerega je bil izvoljen, namesto Narodni skupščini RS in Domu narodov FBiH, napotila Ustavnemu sodišču BiH.

Člen V 2.d) bi glasil:

„d) Član Predsedstva, ki se ne strinja z odločitvijo, lahko odločitev Predsedstva razglasi za destruktivno za vitalni interes naroda, iz katerega je bil izvoljen, pod pogojem, da to stori v roku treh dni po njeni sprejetosti. Takšna odločitev ne bo imela učinka, dokler Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ne sprejme odločitve, na zahtevo enega od članov Predsedstva. Zahteva za ponovni preizkus odločitve Predsedstva se lahko vloži pri Ustavnem sodišču v roku petih dni od dne sprejetja odločitve. „

Tukaj ostaja odprto vprašanje zaščite vitalnih interesov tistega konstitutivnega naroda ali drugih državljanov, ki ne bi imeli svojega predstavnika v Predsedstvu BiH, zato je treba razmisliti o možnosti, da namesto razglasitve odločitve Predsedstva za destruktivno za vitalni interes naroda, iz katerega je bil izvoljen, član Predsedstva razglasi odločitev za v nasprotju z Ustavo BiH, s katero so določene pravice konstitutivnih narodov in drugih državljanov.

Iza točke c) člena V 4) je treba dodati novo točko 5., ki bi glasila:

„5. Porazdelitev ključnih funkcij

Predsedujoči Predsedstva, Predsedujoči Predstavniškega doma, Predsedujoči Doma narodov in Predsedujoči Sveta ministrov bodo iz različnih konstitutivnih narodov in drugih državljanov. Porazdelitev drugih ključnih funkcij bo določena s posebnim zakonom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine.“