Išerić pojasni pravne posledice obsodbe: Dodiku preneha tudi uradna funkcija predsednika politične organizacije SNSD

Piše: Enver Išerić

Po pravnomostni obsodbi Milorada Dodika, ki jo je izrekel sodišče Bosne in Hercegovine in s katero je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja Neizvrševanje odločb visokega predstavnika, iz člena 203a Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine, so se v javnosti pojavile dileme glede tega, ali lahko Milorad Dodik še naprej opravlja funkcijo predsednika politične stranke SNSD.

Posebno dilemo je povzročila Odločba visokega predstavnika, s katero se ustavijo vse izplačila proračunskih sredstev za financiranje političnih strank Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) in Združena Srbija. Dilema se je pojavila, ker je s členom 203a, odstavek (4) Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine, določeno, da ima obsodba za to kaznivo dejanje kot pravno posledico;

„a) prenehanje uradne funkcije in prenehanje zaposlitve;
b) odvzem odlikovanj;
c) prepoved opravljanja uradne funkcije v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev; in
d) prepoved pridobitve uradne funkcije v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev.“

Če bi uporabili teleološko in jezikovno tolmačenje odločbe visokega predstavnika, bi prišli do zaključka, da Milorad Dodik ne more opravljati niti funkcije predsednika SNSD-ja. Zakaj?

Zato, ker cilj visokega predstavnika ni bil ukinitev oziroma prepoved financiranja SNSD-ja in Združene Srbije, temveč je bil cilj ustavitev izplačil. Ukinitev oziroma prenehanje financiranja sta namreč dve različni stvari.

Z odločbo visokega predstavnika je določeno (člen 1, odstavek 1 je določen: „Vse izplačila proračunskih sredstev za financiranje političnih strank SNSD in Združena Srbija v Parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine, Parlamentu Federacije Bosne in Hercegovine, Narodni skupščini Republike Srbske, županijskih skupščinah, mestnih in občinskih skupščinah/svetih in Skupščini Brčko distrikta Bosne in Hercegovine se takoj ustavijo.“

Odstavek 2 istega člena določa, da se sredstva, katerih izplačilo je bilo ustavljeno, prenesejo na poseben račun, ki bo odprt v Centralni banki Bosne in Hercegovine.

Prav tako je z odločbo visokega predstavnika določeno, da se ustavitev izplačila proračunskih sredstev za financiranje političnih strank, predvidena v odstavkih (1) in (2) tega člena, ukine na podlagi ali po pozitivni oceni visokega predstavnika o spoštovanju Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini oziroma oceni katere koli druge relevantne okoliščine, ki jo visoki predstavnik oceni za upravičeno.

V odstavku 5 člena 1. Odločbe visokega predstavnika je določeno: „Po ukinitvi ustavitve, kot je predvidena v odstavku (3) tega člena, bo visoki predstavnik sprejel odločitev o namembnosti sredstev, zbranih na posebnem računu.“
To pomeni, da lahko visoki predstavnik, vendar ne nujno, vsa zbrana sredstva ali del teh sredstev nameni tem strankam, katerih financiranje je bilo ustavljeno.

Kljub tej odločbi visokega predstavnika o ustavitvi financiranja teh strank iz proračuna, ne moremo sklepati, da se te stranke ne financirajo iz proračuna, zato tudi ne moremo sklepati, da na Milorada Dodika ne velja pravna posledica obsodbe „prepoved opravljanja uradne funkcije v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev“.

Te stranke se financirajo iz proračuna, le njihovo financiranje je bilo ustavljeno. Ustaviti pa pomeni nekaj prekiniti. Lahko prekinemo dobavo nečesa ali pa ustavimo promet na določenem odseku, dokler na primer ne saniramo poškodbe na tem odseku. To tudi za ta primer izhaja iz odločbe visokega predstavnika, ki je določil, da bo ukinil izplačilo proračunskih sredstev, ko se „sanira stanje“ v teh političnih strankah, oziroma ko visoki predstavnik oceni, da te stranke spoštujejo Daytonski mirovni sporazum, oziroma na podlagi drugih relevantnih okoliščin, ki jih visoki predstavnik oceni za upravičene.

Vendar, če imamo po tem še vedno dilemo, česar jaz nimam, potem sklep, da Milorad Dodik ne more nadaljevati opravljanja funkcije predsednika SNSD-ja, izpeljemo iz naslednjega:

S členom 203a, odstavek 5, točka a) je določeno: V skladu s členoma 113. in 114. tega zakona, obsodba za kazniva dejanja iz odstavka (1) tega člena ima kot pravno posledico obsodbe:

a) prenehanje uradne funkcije in prenehanje zaposlitve;
to pomeni, da prenehanje uradne funkcije ni vezano na financiranje iz javnih sredstev, kot je to storjeno v točki c) zakona, s katero je kot pravna posledica obsodbe določena „prepoved opravljanja uradne funkcije v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali delno financira iz javnih sredstev.

Torej, prenehanje uradne funkcije nastopi z dnem pravnomočnosti sodbe, ne glede na to, ali se ta organ financira ali ne financira iz proračuna. Prepoved opravljanja uradne funkcije, ki je pogojena s financiranjem teh organov iz proračuna, se nanaša na prihodnost. Da je tako, je razvidno iz teh dveh pravnih posledic obsodbe, ki sta v samem zakonu ločeno navedeni.

Kaj pa pomeni „prenehanje uradne funkcije in prenehanje zaposlitve“? Kaj je uradna funkcija in kaj je uradna oseba oziroma uradna oseba?

S členom 1, odstavek (3) Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine je določeno:
„Uradna oseba je izvoljeni ali imenovani funkcionar v organih zakonodajne, izvršne in sodne oblasti Bosne in Hercegovine in v drugih državnih in upravnih ustanovah ali službah, ki opravljajo določene upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti oblasti, ki jih je ustanovila; oseba, ki stalno ali začasno opravlja uradno dolžnost v navedenih upravnih organih ali ustanovah; pooblaščena oseba v gospodarski družbi ali drugem pravnem subjektu, ki ji je z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona, zaupano opravljanje javnih pooblastil, in ki v okviru teh pooblastil opravlja določeno dolžnost; ter druga oseba, ki z nadomestilom ali brez nadomestila opravlja določeno uradno dolžnost na podlagi pooblastila iz zakona ali drugega predpisa, izdanega na podlagi zakona.“

Torej, uradno dolžnost opravlja uradna oseba, uradna oseba pa je tudi pooblaščena oseba v gospodarski družbi ali drugem pravnem subjektu.

Odstavek 15 člena 1. Kazenskega zakonika, ki opredeljuje osnovne pojme, določa: „Pravna oseba je v smislu tega zakona Bosna in Hercegovina, Federacija Bosne in Hercegovine, Republika Srbska, Brčko distrikt Bosne in Hercegovine, kanton, mesto, občina, krajevna skupnost, vsak organizacijski obliki gospodarske družbe in vsi oblik povezovanja gospodarskih družb, ustanove, institucije za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov, za zavarovanje premoženja in oseb, kot tudi druge finančne institucije, sklad, politične organizacije in združenja državljanov in drugi oblik združevanja, ki lahko pridobivajo sredstva in jih uporabljajo na enak način kot katera koli druga institucija ali organ, ki ustvarja in uporablja sredstva in kateremu je z zakonom priznan status pravne osebe.

Iz vsega lahko sklepamo:

1. uradna dolžnost je dolžnost, ki jo opravlja uradna oseba v organih zakonodajne, izvršne in sodne oblasti Bosne in Hercegovine in v drugih državnih in upravnih ustanovah ali službah, ki opravljajo določene upravne naloge, kot tudi v drugih pravnih osebah
2. pravna oseba je poleg organov zakonodajne, izvršne in sodne oblasti Bosne in Hercegovine in drugih državnih in upravnih ustanov ali služb tudi politična organizacija / stranka.
3. Miloradu Dodiku zaradi pravnih posledic obsodbe preneha uradna dolžnost predsednika politične organizacije SNSD.