Irski umetnik posnel film o Srebrenici: Nisem vedel, da ima strah vonj

Irski umetnik Anthony Haughey je posnel film UNresolved (Nerazrešeno), ki govori o največjem genocidu v Evropi po drugi svetovni vojni, tistem v Srebrenici, piše bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria.

Letos bo 11. julija obeležena 20. obletnica smrti več kot 8.000 Bošnjakov, starih in mladih, ki so bili v samo nekaj dneh umorjeni.

Haughey je v BiH bival v obdobju od 1998. do 2002. leta, ko je raziskoval za svoj film. Kot je pojasnil ta umetnik, je naslov filma igra besed, ki kaže na nezadostno vlogo ZN v Srebrenici tudi po sprejetju resolucije 819, ki jo je razglasila za varno območje.

V filmu so tudi pričevanja prič in žrtev, vse lokacije pa so pristne. V enem delu filma narator v ne ravno odlični angleščini citira nizozemskega vojaka, ki je bil priča pokola.

- Ne morete si predstavljati, kako je bilo. Ljudje kričijo, jočejo, so bolni, nekateri umirajo in ni bilo enostavno, ker nismo mogli ničesar storiti. Čutil si lahko vonj strahu. Pred tistim dnem nisem vedel, da ima strah vonj.

Srbi so 500 moških odpeljali na eno mesto, kjer so jih pobili. Bili so prisiljeni leči, vojaki pa so jih ubijali enega za drugim. Ustrelitve so trajale šest ur.

Kot je dejal Haughey, so trditve, ki so bile izrečene pod prisego na haaškem sodišču, jasen dokaz, da so bili umori sistematični. Srbi so morali vedeti, kje so množična grobišča. 

Haughey v filmu preizprašuje vlogo nizozemskih sil ZN. Stene zgradb, v katerih so bivali, so polne pornografskih in rasističnih grafitov.

Po drugi strani pa je za preživele v Srebrenici, ki tam danes živijo, nepredstavljivo, da v mestu vidijo ljudi, ki so ubijali Bošnjake.

- Srebrenica je najbolj temno, najbolj strašljivo mesto, kar sem jih kdaj videl, ko sem jo prvič obiskal leta 1997-98. Še vedno se je čutil vonj požara – pravi ta umetnik.

Ko se je vrnil leta 2010, je bila slika drugačna. V veliki meri je bilo mesto obnovljeno, nova mošeja, pravoslavna cerkev.

- Če tam preživite čas, začnete razumeti, da v mestu obstajajo ogromne napetosti – med Bošnjaki in Srbi. Toda življenje se nekako odvija – pravi Haughey.

Kot navaja ta umetnik, je naletel na koruzno polje, in izvedel, da je bilo tam pokopanih 200 trupel.

- Za Bošnjake je to velik problem, ker želijo na celotnem tem območju ohraniti spomin na to, kar se je zgodilo. Zanje je to sveto ozemlje. Medtem ko Srbi želijo samo naprej. To je kraj, kjer se zgodovina piše na različne načine. Obstajajo dve, tri verzije, srbska, bošnjaška, hrvaška – pravi ta Irec.