Irma Baralija toži državo BiH, ker v Mostarju ne potekajo volitve

MOSTAR, (Patria) - Mostarka Irma Baralija je državo Bosno in Hercegovino na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu tožila zaradi neodržavanja lokalnih volitev v Mostarju.  

Ta profesorica filozofije in sociologije ter magistrica političnih znanosti je za Patrijo izjavila, da je s odvetnico Dženano Hadžiomerović vložila tožbo junija, nedavno pa so iz sodišča prejeli tudi uradno potrditev, da bo zadeva obravnavana. 

„Bosna in Hercegovina je podpisnica Konvencije o človekovih pravicah in slavnega Protokola 12. V protokolu te konvencije je zapisano, da je prepovedana kakršna koli oblika diskriminacije. V primeru državljanov Mostarja smo diskriminirani po principu prebivališča. Torej, vsi tisti, ki imajo prebivališče v Mostarju, niso mogli sodelovati na lokalnih volitvah ne leta 2012 ne leta 2016. To je diskriminacija. Država, Parlament BiH ni storil ničesar, da bi popravil te nepravilnosti“, je dejala Baralija.

„Glavni cilj je, da izvedemo pritisk na oblasti in da Mostarci končno dobijo volitve“, je dodala.

Lokalne volitve v Mostarju so bile nazadnje izvedene leta 2008. 

Poseben aneks Daytonskega mirovnega sporazuma se nanaša na mesto Mostar. Z njim je dokončno vzpostavljena politična prihodnost mesta na Neretvi - opredeljeno je kot celovito in enotno, z ozemljem, kakršno je imelo pred vojno leta 1991, ter s skupno mestno upravo, organizirano skozi šest multietničnih občin.

Takratni mednarodni upravitelj Mostarja, Nemec Hans Koschnick, je leta 1996 sprejel Prehodni statut mesta. S tem statutom je bil Mostar razdeljen na šest občin – po tri večinsko hrvaške in tri bošnjaške. Cilj je bil narediti prvi korak k premagovanju delitve Mostarja na zahodni, večinsko hrvaški, in vzhodni, večinsko bošnjaški del. Osem let kasneje, leta 2004, je visoki predstavnik, Britanec Paddy Ashdown, uvedel nov statut. Z njim je ponovno razglasil eno občino, etnične občine pa je pretvoril v volilne enote, s čimer je Mostar dobil posebna volilna pravila, vgrajena v volilni zakon BiH. S temi pravili se je želelo preprečiti etnično preglasovanje in priznanje rezultatov etničnega čiščenja, ki je bilo izvedeno med vojno v BiH. Takrat so se hrvaške stranke pritožile Ustavnemu sodišču BiH, da se s tem kršijo pravice Hrvatov, oziroma da en bošnjaški glas v Mostarju velja kot več hrvaških, saj nekatere bošnjaške občine štejejo le nekaj tisoč volivcev, medtem ko ena od hrvaških občin šteje več kot 20.000 prebivalcev, ter da taka občina ne more dati enakega števila svetnikov v Mestni svet Mostarja kot nekatere manjše občine. Po odločitvi Ustavnega sodišča BiH, sprejeti konec leta 2010, s katero je bil ta argument hrvaških strank upoštevan, se je postavilo vprašanje, po katerih volilnih pravilih izvesti lokalne volitve v Mostar.

Ustavno sodišče BiH je takrat naložilo Parlamentarni skupščini BiH spremembo volilnega zakona BiH. Mestnemu svetu je bilo naloženo, da uskladi statut mesta z ustavo BiH. Od takrat do danes se ni nič spremenilo. Lokalni volitve v Mostarju so bile nazadnje izvedene leta 2008. Trenutno mestni svet ne obstaja, vsa oblast pa je v rokah župana Ljube Bešlića, ki je član HDZ-ja BiH, kot tudi nekateri funkcionarji iz SDA.