Iranska zunanja politika: Diplomacija kot sredstvo za premagovanje posledic ekonomskih sankcij

Napisal: Admir Lisica

Organiziranje vsakdanjega življenja za več kot 88 milijonov prebivalcev pod strogimi ekonomskimi sankcijami ni lahka naloga za uradnike Islamske republike Iran, ki veljajo od Islamske revolucije leta 1979, je izjemno zahtevna naloga.

Če se sprehajate po ulicah Teherana ali Isfahana, ne boste opazili bistvene razlike v primerjavi z evropskimi metropolami, saj iranska mesta kljub vsem stiskam v zadnjih nekaj desetletjih ne zaostajajo za Zahodom, temveč izgledajo izjemno spoštljivo.

Kljub temu so posledice ekonomskih sankcij opazne v vsakdanjem življenju, vendar uradni Teheran s proaktivnim zunanjepolitičnim delovanjem poskuša njihove učinke zmanjšati na minimum. Izjemno težko delo glede na to, da je več kot sto milijard dolarjev iranskega premoženja zamrznjenih in nedosegljivih.

Gotovo bi zamrznjeno iransko premoženje, če bi bilo vrnjeno Iranu, pospešilo razvoj te države, vendar do takšnega razpleta dogodkov, glede na trenutno konstelacijo odnosov na svetovni politični sceni, še ne bo prišlo.

Iranska alternativa je usmeritev k izboljšanju lastnega gospodarstva z razpoložljivimi viri, pa tudi usmeritev k nekaterim globalnim pobudam, s pomočjo katerih bo zmanjšal učinke ekonomskih sankcij. V tej smeri si vlada Ebrahima Raisija prizadeva pridobiti zaupanje mednarodnih partnerjev s pomočjo diplomatskih kanalov. Lanskoletni vstop Irana v Evroazijsko ekonomsko unijo je bil le začetek izvajanja javne diplomacije Irana z namenom ekonomskega povezovanja s partnerji.

Če upoštevamo vse dogodke na mednarodni politični sceni, lahko upravičeno ugotovimo, da je Iran leto 2023 izkoristil za lastno mednarodno pozicioniranje, kar bo na koncu prineslo večkratno korist. S posredovanjem Kitajske je Iran dosegel zelo pomemben dogovor s Savdsko Arabijo, s katero je imel dolgoletne nesporazume. Z bližanjem Teherana in Rijada se je ustvarilo novo okolje v Zalivu, od katerega je imel največ pričakovanj v vojno zajeti Jemen.

Iran in Savdska Arabija se uveljavljata kot neobhodna dejavnika odločanja v regiji, svoje položaje pa sta okrepila z medsebojnim zniževanjem napetosti in usmeritvijo k dialogu, za katerega vlada v Teheranu poudarja, da je njihov prioritet. V nedavnih nagovorih iranskih uradnikov je bilo mogoče opaziti, da Teheran poskuša v javni prostor promovirati kulturo dialoga, še posebej s sosednjimi državami. Spomnimo, Iran meji na kar sedemnajst držav, s katerimi v preteklosti odnosi niso bili najboljši, vendar po stališču uradnega Teherana cilj je, da bo v prihodnje zunanja politika Irana usmerjena k dialogu in izgradnji dobrih odnosov s sosedi, pa tudi z vsemi drugimi državami, ki izkažejo interes za takšen odnos.

Da Iran ne išče zaveznikov le v regiji in preostali Aziji, potrjujejo obiski uradne iranske delegacije v državah Južne Amerike, s katerimi si prizadeva izboljšati dobre odnose, še posebej z Venezuelo, Kubo in Nikaragvo (državami, ki so prav tako pod sankcijami). Odnosi med Iranom in Brazilijo so prav tako pomembni. Čeprav ta država ne spada med največje trgovinske partnerice Irana, bo z vstopom Irana v pobudo BRICS, ki se pričakuje med letom 2024, zagotovo prišlo do izboljšanja odnosov med tema dvema državama na vseh področjih. Vstop Irana v BRICS in Šangajsko organizacijo za sodelovanje sta izjemno pomembna dogodka glede krepitve lastnih ekonomskih potencialov, ki kažejo na usmeritev Irana v prihodnjem obdobju.

Ko govorimo na splošno o najpomembnejših ekonomskih partnericah Irana, na vrhu je Kitajska, s katero si Iran prizadeva izboljšati odnose, prav tako pa je tudi Kitajska naklonjena v isto smer. Med ostalimi partnericami vsekakor izstopajo Združeni arabski emirati, sosednji Irak in tudi Republika Turčija. Minister za zunanje zadeve Republike Turčije Hakan Fidan je pred dnevi obiskal Teheran, kjer se je pogovarjal z iranskimi uradniki o izboljšanju medsebojnega sodelovanja, prav tako pa je poudaril pomen zbliževanja Irana in Savdske Arabije v zadnjih nekaj mesecih. Pogovori Irana z Evropsko unijo v prihodnjem obdobju bodo izjemno pomembni, še posebej, ker se med najpomembnejšimi ekonomskimi partnericami Irana nahaja najmočnejše evropsko gospodarstvo Nemčija.

V preteklem obdobju je Iran vodil tudi določene pogovore z Združenimi državami Amerike, vendar pomembnejši premiki še niso zabeleženi, zato Iran ne pričakuje, da se bo kmalu na tem področju zgodilo večje spremembe, ki bi olajšale ekonomske razmere. Ena od glavnih prioritet iranske zunanje politike je odmrznitev lastnih sredstev, ki se nahajajo izven države, vendar ta naloga ne bo lahka. Kar je mogoče opaziti, je, da si Iran prizadeva izboljšati svojo namensko industrijo. Iranski droni „Shahed“ in „Mohajer-10“ so zelo zanimivi za tuje kupce, ki so oddali zahtevke za nakup le-teh.

Srbija je prav tako oddala podobne zahtevke, vendar kljub korektnim odnosom med Srbijo in Iranom, zelo malo verjetno je, da bo Iran prodal svoje orožje tej državi, zaradi odnosov, ki jih ima Teheran do Bosne in Hercegovine in Bošnjakov, o čemer so nekateri uradniki in analitiki iz Irana govorili že prej. Iran nima posebnih interesov na Zahodnem Balkanu, razen izboljšanja ekonomske ter sodelovanja na področju izobraževanja in kulture. Opredelitev držav Zahodnega Balkana, da svojo prihodnost vidijo v Evropski uniji in zvezi NATO, nikoli ni bila ovrnjena s strani uradnega Teherana. Prisotnost Irana na Balkanu bo vsekakor bolj vidna, če bo v prihodnjem obdobju prišlo do dogovora glede omilitve sankcij tej državi, o čemer je še prezgodaj govoriti. Iran je sicer pod sankcijami, vendar njeni prebivalci ne dovolijo, da bi nekdo, ki se nahaja na ozemlju te države, čutil preveliko razliko v primerjavi z Evropo.

Jasno je, da bo še veliko časa minilo, da bi državljani Irana občutili popolno ekonomsko varnost, ki je v tem trenutku nedosegljiva tudi za mnoge države, ki niso pod dolgotrajnimi ekonomskimi sankcijami.

_______________________________________
*Avtor je magister zgodovine, raziskovalec na področju regionalnih političnih odnosov, mednarodnih politik in diasporskih skupnosti