Inzko na konferenci IFIMES-a 'Prihodnost EU in Balkana'

LJUBLJANA, (Patria) - Danes je v Ljubljani v organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) potekala konferenca z naslovom "Prihodnost EU in Balkana". Uvodničar na konferenci je bil dr. Igor Šoltes, slovenski poslanec v Evropskem parlamentu (EP), podpredsednik Delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija, član delegacije pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Albanija in poročevalec EP za Kosovo.

"Ne smemo podcenjevati pomena Zahoda za mir in stabilnost po vsej Evropi. Pogajanja o pristopu niso le tehnični kriteriji, ampak imajo tudi veliko politično vlogo, ki jo mora EU izkoristiti. V naslednjem mandatu mora regija ostati visoko med prioritetami EU. Ne glede na izid volitev v EU, bo Evropa ostala tudi v prihodnosti, vendar je vprašanje, kaj bo z njo. EU temelji na svobodi govora, različnosti mnenj, demokraciji in moramo jo ohranjati. Pri vladavini prava in človekovih pravicah moramo zavrniti politiko dvojnih standardov in meril. Evropska unija mora ostati vodilni kompas na področju socialne pravičnosti, varstva okolja in spoštovanja človekovih pravic. Prava Evropa je veliko več kot območje brez carin, varnost s strani Nata, zato mora biti sposobna renesanse, ki jo krvavo potrebuje."

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti (OHR) v Bosni in Hercegovini dr. Valentin Inzko je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da so bila v okviru Berlinskega procesa obljubljena sredstva za hitro cesto in železniško progo Beograd – Sarajevo in da se štiri leta ni zgodilo nič.

"Zakaj se štiri leta ni zgodilo nič. EU ne sme podpirati dvojnih standardov, ker če zagovarjaš določene vrednote, jih moraš tudi uresničiti. Tako v Bosni in Hercegovini nimamo zakona o prepovedi zanikanja holokavsta, genocida in vojnih zločinov in to je dovoljeno, medtem ko je v EU to strogo zakonsko prepovedano. To je v BiH dovoljeno, v EU ni, to so dvojni standardi. Diskriminacija je, ko se kot Jud, Rom ali pripadnik druge etnične skupnosti, ki ni konstitutivna, ne moreš kandidirati na volitvah, za to pa obstaja več sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, najstarejša pa je Sejdić-Finci. Imamo primer, da je evropski komisar za širitev Štefan Füle štiri leta delal na implementaciji te sodbe, in potem se je nekdo spomnil, da je pomembnejša reformna agenda in zdaj je treba to delati. Spet dvojni standardi. Prav tako je težko govoriti o perspektivi, če upoštevamo Solunsko agendo iz leta 2003 o evropski perspektivi držav regije, da Bosna in Hercegovina na primer postane članica EU leta 2033. Kakšna je to perspektiva, če čakaš 30 let," je zaključil Inzko.

Ko govorimo o evropskih skladih, kot je IPA 3, moramo biti seznanjeni s tem, da BiH potrebuje denar zdaj in ne v neki prihodnosti. BiH bi lahko postala tudi članica območja evra, ker nima inflacije in ima stabilno valuto. Na Balkanu moramo biti bolj ustvarjalni, sicer bomo ostali "črna luknja".

V razpravi, ki sta jo moderirala direktorja IFIMES-a dr. Zijad Bećirović in Bakhatyar Aljaf, v kateri so sodelovali ugledni strokovnjaki in javni delavci, je prevladovalo mnenje, da je treba zagotoviti perspektivo in boljšo prihodnost EU, pri čemer pa je treba intenzivno delati, da Bosna in Hercegovina in države regije postanejo polnopravne članice EU.

Mednarodni inštitut IFIMES namerava v maju pred evropskimi volitvami organizirati konferenco na temo "Kakšno EU si želimo?", na kateri bodo sodelovale eminentne osebnosti za navedeno tematiko. Konferenca se je končala v optimističnem vzdušju, da vendarle obstaja boljša perspektiva za EU, pa tudi za Balkan, za katerega je slovenski poslanec v Evropskem parlamentu dr. Igor Šoltes dejal, da zna pogosto presenetiti in to pozitivno, in da brez mirne Bosne ni mirne Evrope.