Inzko: Imamo rok za odstranitev plošče vojnega zločinca ali prepoved potovanja Dodiku

(Patria) - Nemški tisk piše o zločinih v Bosni in Hercegovini, ki jih ne smemo pozabiti, pri čemer navaja vlogo pisateljev, kot so Saša Stanišić, Anna Baar in Marko Dinić. Osvŕče se tudi na Valentina Inzka.

V intervjuju za avstrijski Standard je visoki predstavnik Valentin Inzko govoril o videokonferenci ZN, na kateri so sodelovali tudi predsedniki SNSD in HDZ BiH Milorad Dodik in Dragan Čović.

"Rusija je kot stalna članica Varnostnega sveta ZN pozvala na to neformalno virtualno srečanje, želela je dati predvsem Dodiku in Čoviću priložnost, da predstavita svoja nasprotujoča stališča glede mojega poročila z dne 5. novembra,” je dejal Inzko in pojasnil, da je predsednik SDA Bakir Izetbegović zavrnil sodelovanje na sestanku, saj je kritiziral, da so bili povabljeni predstavniki treh največjih strank in ne člani Predsedstva. Dodal je, da sprva ni bilo predvideno njegovo sodelovanje na konferenci, a je to storil na željo evropskih držav – članic Varnostnega sveta. Na vprašanje novinarke Standarda, naj komentira Dodikov napad nanj, je Inzko dejal: „Dodik je govoril 30 minut, morda tudi dlje. Mene in nekdanjega visokega predstavnika lorda Paddyja Ashdowna je imenoval za kriminalca. Vse članice Varnostnega sveta so kritizirale poveličevanje vojnih zločincev, kot je spominska plošča vojnemu zločincu Radovanu Karadžiću na Pale. Dodik je predlagal, da jo skupaj odstranimo. Meni ne pade na pamet odstraniti plošče v čast doživljenjsko obsojenemu vojnemu zločincu Karadžiću. Najprej mora biti spremenjen ustrezen zakon ali uredba, nato pa odstranjena oziroma zamenjana plošča. To bi moral storiti tisti, ki je ploščo naročil, postavil in slovesno odkril, to pa je bil Milorad Dodik.”

Inzko je na vprašanje, kakšne so bile posledice tega neformalnega srečanja, odgovoril, da še nikoli v zadnjih 11 letih ni doživel, da bi se države tako solidarizirale z njim, še posebej ZDA in Nemčija. Delegacija Belgije je spodbudila sprejetje zakona, ki bi sankcioniral zanikanje vojnih zločinov, kot je genocid. Inzko je poudaril, da je bilo članom Varnostnega sveta na konferenci ZN jasno sporočeno, kaj se dogaja na terenu v BiH.

"Lokalni politiki so dobili možnost, da pregledajo zakon o zanikanju genocida, nato pa bodo sledili naslednji koraki. Enako velja za primer, če plošča v čast Radovana Karadžića ne bo odstranjena. Postavil sem rok šest mesecev, da se odstrani. Naslednji cilj je prepoved potovanja za Dodika v države EU," je dejal Inzko.

Na ugotovitev novinarke, da se Rusija vse bolj postavlja na stran Dodika, in vprašanje, kakšen položaj ima Srbija, Inzko odgovarja: „Rusija želi, da se odpravi funkcija visokega predstavnika, in je s tem na Dodikovi liniji. Srbija pa se je do zdaj v govorih vedno sklicevala na Daytonski sporazum in spoštovala dejansko stanje,” je dejal Inzko v intervjuju za časnik Standard.

"Podelitev Nobelove nagrade za literaturo 2019. je odprla grozne rane in spomine. Peter Handke je z neizpodbitnimi dokazi obtožen, da je ignoriral ali omilil srbske zločine,” piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. „Nekaj dni kasneje, preden so razjarjene Matere Srebrenice krenile na proteste v Stockholm, je pisatelj Saša Stanišić, rojen v BiH, v svojem govoru ob podelitvi nagrade za najboljšo knjigo Nemčije dejal: 'Imel sem srečo, da sem ušel tistemu, česar Peter Handke v svojih besedilih ne opiše.' Ta pretresljiva replika se je nanašala na izjavo Jana Wagnerja, prejemnika nagrade Büchner 2017. In ta je bila sestavljena iz ene stavka v šestih vrsticah, pretvorjenega v verze. Njen naslov v kombinaciji s pokopališči, na katera se avtor sklicuje v prvi vrstici, odraža neskončno trpljenje med obleganjem Sarajeva,” navaja FAZ.

Nemški časnik spominja, kako so Karadžićevi Srbi napadali mesto s sosednjih hribov, z granatami in ostrostrelci, ter da je bilo ubitih 11.000 ljudi, deloma v dveh pokolih na Markalah. Piše tudi, kako so napadalci obstreljevali tudi vojake ZN, jih jemali za talce. Mesto je bilo oskrbovano po zračnem mostu, nemška tovorna letala Transall pa so morala pristajati v strmem letu, da bi se izognila zadetku. Ime Sarajevo v pesmi Jana Wagnerja pa je predstavljalo vsa druga mesta, ki so stradala, tudi Bosanski Novi, Tuzlo, predvsem pa Srebrenico.

FAZ opozarja tudi, kako so po hribih in poljih Sarajeva in Srebrenice zrasla pokopališča z desetinami tisoč nagrobnikov in spomenikov. Navaja, kako je Jan Wagner povezan s to mirno, vseprisotno podobo in aranžira panje s čebelami med belimi, muslimanskimi nagrobniki. Vsakemu čebelarju je jasno, kaj je pisatelj želel povedati. V pesmi se pojavljajo čebelje družine, ti "narodi z desetinami tisoč čebel v vsakem panju, drug ob drugem, brez da bi kdo komu škodoval, kot simboli utripajočega življenja, sobivanja in marljivosti – in nasproti njim stojijo vojna dogajanja med različnimi etničnimi skupinami v BiH.. Tam, kjer so se ljudje pred kratkim borili, ubijali in pokopavali, se je vrnilo novo življenje."

Z vidika čebel, ki se v polmeru 3 km, natovorjene z nektarjem in cvetnim prahom, v strmem letu kot letala v okviru zračnega mostu vračajo v svoje panje, ogromna polja z nagrobniki izgledajo 'malenkostno mrtva', nadaljuje s poetičnim jezikom v članku FAZ. "Pod nagrobniki na pobočjih Sarajeva in Srebrenice so sinovi in možje, ki jih prihajajo objokovat njihove matere in žene. Predvsem one, še posebej glasna delegacija mater, ki je odšla v Stockholm protestirat zaradi podelitve Nobelove nagrade Handkeju, ne dovolijo, da bi nad vojnimi zločini, na katerih zdaj stojijo panji s čebelami, zlahka zrasla trava pozabe. Zdaj so se jim pridružili tudi pesniki. Jan Wagner diskretno opozarja na strašne zločine sredi Evrope, ki jih ne smemo pozabiti. Ob njem je generacija, ki je zrasla iz nekdanjih strani v sporu: generacija pisateljev v nemškem jeziku, kot so Anna Baar, Marko Dinić in Saša Stanišić – marljive čebelice, ki kot tiste v Sarajevu, ohranjajo spomin na vojne v nekdanji Jugoslaviji. Dajejo nam tisti med literature, ki ga je napovedal Hugo von Hoffmannsthal v svoji Baladi o življenju," piše FAZ v članku z naslovom "Narodi, ki znajo živeti skupaj".