INZ ob Svetovnem dnevu okolja – K boljšemu zdravju skozi varovanje okolja

(Patria) - Inštitut za zdravje in varnost hrane Zenica (INZ) je ob Svetovnem dnevu okolja pripravil in objavil informativni letak in podatke o tem, kako varovanje okolja in onesnaženo okolje vplivata na zdravje ljudi, poudarjeno pa je, da se lahko le v zdravih ekosistemih izboljša in zaščiti zdravje.

»Vpliv okolja na zdravje ljudi je ključnega pomena. Veliko bolezni je neposredno povzročenih s težavami v okolju in onesnaženjem (kardiovaskularne, pljučne, maligne, črevesne nalezljive bolezni), pa tudi z znatnim posrednim vplivom na zdravje ljudi preko vpliva na imunost in duševno zdravje. Kršitev slabo raziskanih in nedotaknjenih ekosistemov vodi v širjenje novih povzročiteljev bolezni, kot je COVID-19. Zato je varovanje ohranjenih ekosistemov ter obnova in obnavljanje poškodovanih ekosistemov velikega pomena za varovanje in izboljšanje zdravja ljudi,« poudarjajo strokovnjaki INZ.

Obnova ekosistemov pomeni pomoč pri okrevanju ekosistemov, ki so degradirani ali uničeni, pa tudi ohranjanje ekosistemov, ki so še nedotaknjeni. Zdravnejši ekosistemi z bogatejšo biotsko raznovrstnostjo prinašajo večje koristi, kot so rodovitnejša tla, večji pridelki lesa in rib ter večje zaloge toplogrednih plinov. 

Obnova in druge naravne rešitve lahko zagotovijo tretjino rezultatov, potrebnih do leta 2030, da bi globalno segrevanje ohranili pod 2 °C, hkrati pa pomagajo družbam in gospodarstvom pri prilagajanju na podnebne spremembe. Obnova 15 % poškodovanih zemljišč na pravih mestih bi lahko preprečila 60 % predvidenih izumrtij vrst. Obnova ekosistemov prispeva k doseganju vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja do ciljnega datuma 2030, vključno z odpravo revščine in lakote.

Degradacija ekosistemov že vpliva na dobrobit najmanj 3,2 milijarde ljudi – 40 % svetovnega prebivalstva. Vsako leto svet izgubi deset milijonov hektarjev gozdov – površino, enako Republiki Koreji ali dvakrat večjo od Kostarike.

Erozija tal in drugi načini degradacije stanejo svet več kot šest bilijonov dolarjev letno v izgubljeni hrani in drugih storitvah ekosistemov. Približno 30 % naravnih sladkovodnih ekosistemov je izginilo od leta 1970. Tretjina svetovnih zalog rib je prekomerno izkoriščena, v primerjavi z desetimi odstotki leta 1974. Degradacija ekosistemov lahko poveča stik med ljudmi in divjimi živalmi ter je povezana z izbruhi bolezni.

Iz INZ poudarjajo, da je treba saditi drevesa, ustvarjati pogoje za naravno obnovo gozdov, obnavljati in ponovno saditi gozdove in drevesa, da bi zaščitili tla in vodni tok, se zaščitili pred naravnimi katastrofami, kot so plazovi, zemeljski plazovi in poplave.

»Lahko dodate drevesa na vrt, javni prostor ali kmetijo. Treba je očistiti reke in jezera, pobrati smeti, ki so bile odvržene ali naplavljene, da bi ljudje cenili okolje in bolje skrbeli zanj. Reciklirajte plastiko in druge materiale. Prenehajte uporabljati plastične izdelke, ki niso nujni. Bodite pozorni na mikroplastiko, skrito v izdelkih. Bolj ko sodeluje več ljudi, bolj raste zavedanje o potrebi po zmanjšanju odpadkov in pravilnem odlaganju,« priporočajo strokovnjaki.

Nujno je obnoviti tudi vegetacijo, nad in pod vodo, zaščititi in obnoviti obalne ekosisteme, vključno s slanimi močvirji, mangrovami, koralnimi grebeni, travniki morske trave in školjčnimi ležišči, da bi povečali njihovo raznovrstnost, habitate in koristi, ki jih nudijo.

»Zmanjšati in obdelati odpadne vode, ustaviti vnos kemičnih onesnaževalcev, industrijskih odpadkov ali drugih odpadnih voda v vodo, zmanjšati uporabo kmetijskih kemikalij. Potrebno je tudi zaščititi in obnoviti naravo, odstraniti jezove ali drugo infrastrukturo, ki ni več potrebna, in vrniti naravni tok reke. Spodbujati kampanje za preprečevanje stanovanjskega razvoja, izkopavanja in rudarjenja izven občutljivih območij,« poudarjajo.

V INZ med ukrepi, ki pomagajo ohranjanju in razvoju ekosistemov, navajajo tudi, da potrebujemo zelene javne prostore.

»Oblikovati in podpreti pobude za obnovo plovnih poti in močvirij, sajenje avtohtonih dreves in ustvarjanje urbanih gozdnih habitatov in drugih habitatov divjih živali ob cestah in železnicah ter na javnih prostorih. Rešujte, en mikro-ekosistem za drugim, upravljajte lasten vrt, dvorišče, poslovni prostor ali šolo, ne glede na to, kako veliki ali majhni so, na načine, ki spodbujajo naravo ali skrbijo za drevo ob cesti. Sadite avtohtone vrste, ustanavljajte goste urbane mikrogozdove in kompostirajte,« poudarjajo.

Strokovnjaki INZ opozarjajo na pomen vlaganja v naravo in pravijo: »Zmanjšajte obdelavo tal in uporabite naravno zaščito pred škodljivci ter organska gnojila na obdelovalnih površinah, da ohranite zdravje tal in pridelke svojih pridelkov, hkrati pa zmanjšate erozijo in potrebo po kmetijskih kemikalijah.«

»Verjemite v raznolikost, gojite več dreves in večjo raznovrstnost pridelkov ter jih integrirajte s stočarstvom, da bi dodatno izboljšali zdravje tal, diverzificirali svoj dohodek in zagotovili boljše habitate za divje živali. Sajenje cvetja ob mejah kmetijskih površin lahko zagotovi dragocene »hranilnice« za čebele in druge opraševalce,« poudarjajo iz Inštituta za zdravje in varnost hrane Zenica.

Svetovni dan okolja se obeležuje petega junija, od leta 1974. Ta datum je, kot navaja INZ, svojevrstna platforma za ozaveščanje o okoljskih težavah, kot so onesnaženje zraka, plastični odpadki, nezakonita trgovina z živalmi, trajnostna proizvodnja hrane, dvig morske gladine in mnoge druge. S to platformo se vpliva na navade ljudi z namenom razvijanja trajnostnih navad in politik.

»Obnova ekosistemov z zagonom pobude Združenih narodov z naslovom 'Dekada obnove ekosistemov' je tema letošnjega Svetovnega dneva okolja. Obnova ekosistemov je lahko v več oblikah, kot so sajenje dreves, vzpostavitev zelenih mest in politik, gradnja novih in vzdrževanje obstoječih parkov, sprememba načina prehranjevanja, čiščenje rek in obal…« poudarjajo iz INZ.