INZ: Stres v času pandemije in izolacije, kako nastane in kako ga odpraviti ali ublažiti

V nagovorih zdravstvenih delavcev in uradnikov Civilne zaščite, v povezavi z aktualno pandemijo, ki jo povzroča koronavirus, se pogosto poudarja, da ni prostora za paniko, je pa za previdnost. Kaj vse pomeni previdnost, oziroma pravilno ravnanje v dani situaciji, z vidika varovanja zdravja sebe in drugih, pojasnjujejo strokovnjaki Inštituta za zdravje in varnost hrane Zenica. Poudariti je treba pomen in ohranjanje duševnega zdravja v kriznih situacijah. Vedno je dobro ponoviti in poudariti navodila epidemiologov - izogibanje stikom, ostajanje doma ali ohranjanje fizične razdalje v primeru nujnih izhodov, pogosto umivanje rok, previdnost pri kašljanju, kihanju (pokrivanje ust, pravilno odlaganje papirnatih robčkov).

„Vendar pa se pogosto zanemarja enako pomemben, če ne celo nevarnejši dejavnik tveganja za zdravje kot sam virus, in to je nenehen stres kot odgovor na dano situacijo,“ poudarja dr. Fadil Šabović, član Kriznega operativnega štaba za zdravstveno-vzgojne dejavnosti in vodja Službe za šolsko higieno Inštituta za zdravje in varnost hrane Zenica.

Kaj vse razumemo pod stresom?

Razumljivo je, da se v situacijah, kot je ta pandemija, še posebej v začetni fazi, o tem dejavniku tveganja manj govori, vendar zaradi tega ni manj pomemben. Po fazi prilagajanja na novo nastalo situacijo zahteva našo polno pozornost in pravilen odnos, enako kot predlagani socialni in higienski ukrepi.

„Stres slabi obrambne sile organizma (imunski sistem) in s tem močno prispeva k razvoju bolezni ter jo dodatno (včasih tudi usodno) zaplete. Zmanjšanje stresa je ključnega pomena za nemoteno delovanje organizma in ko se pojavi, ga je treba prepoznati in ustrezno obravnavati,“ navaja dr. Šabović.

Zato strokovnjaki Inštituta za zdravje in varnost hrane Zenica na kratko pojasnjujejo, kaj je stres in kako vpliva na delovanje organizma, oziroma kako se zaščititi pred njegovim škodljivim delovanjem.
Stres se pojavi kot reakcija na določene situacije grožnje telesnemu, duševnemu, socialnemu in duhovnemu ravnovesju. Lahko vpliva na vse vidike življenja, vključno s čustvi, vedenjem, sposobnostjo razmišljanja in fizičnim zdravjem. Dolgotrajen stres lahko povzroči različne resne posledice, od psihičnih težav - depresije, strahu in tesnobe, do prebavnih, gastrointestinalnih ali kardiovaskularnih težav. Stres vpliva tudi na imunost in lahko povzroči ali poslabša različne akutne nalezljive bolezni, kot sta gripa in prehlad. Z oslabitvijo imunskega sistema se zmanjša sposobnost organizma, da izloča škodljive snovi iz telesa, ter poveča tveganje za nastanek malignih bolezni. Kronični stres vodi do povečanega izločanja hormona kortizola, kar je dolgoročno izjemno nevarno za zdravje, zvišuje krvni tlak in možnosti za razvoj srčnih bolezni.

Posledice stresa se lahko včasih kažejo tudi na koži, povzročajo težave, kot je dermatitis, ali pri ljudeh, nagnjenih k alergijam, v obliki napadov astme in oteženega dihanja. Simptomi stresa so glavobol, bolečine v prsih in mišicah, utrujenost, otežena prebava, nespečnost, strah, nemir, jeza in bes, depresija, prenajedanje ali izguba apetita, zloraba alkohola in drog, osamljenost in podobno.

Kako zmanjšati stres?

Stresnih situacij najpogosteje ne moremo izogniti, lahko pa ublažimo svojo reakcijo oziroma se naučimo mehanizmov za boj proti njemu. Zmanjševanju stresnih reakcij in s tem krepitvi imunskega sistema ter ohranjanju duševnega in telesnega zdravja lahko pomagajo počitek in kakovosten spanec, ki močno prispevata k okrevanju celotnega organizma, poslušanje sproščujoče glasbe, ki povzroča pozitivna čustva in znatno znižuje raven kortizola; ter namesto kave uživanje čaja, ki deluje pomirjujoče, in izogibanje alkoholu, ki povečuje stres.

Lahka telesna vadba pozitivno vpliva na nadledvične žleze, ki so odgovorne za sintezo hormonov stresa, če je le mogoče, pa bivanje na soncu, na vrtu ali vsaj na balkonu v situacijah priporočene izolacije spodbuja izločanje serotonina – tako imenovanega „hormona sreče“. Pomaga tudi uživanje vitaminov B-kompleksa, ki jih pogosto imenujejo anti-stresni vitamini, in so zelo pomembni za celotno zdravje organizma, ter sprostitev v topli kopeli – kopajte se v miru približno dvajset minut vsaj enkrat tedensko, da ublažite stres.

Smeh je najboljše zdravilo, povsem dovolj je, da eno ali dve „dozi“ novic in slabih informacij zamenjate s humorističnim programom ali dobrim filmom. Odmerite spremljanje medijev glede stanja pandemije – dovolj je, da se informirate enkrat na dan, izberete resen medij in pozornost posvetite pomirjujočim dejavnostim, ki so naštete.

„Nekaj minut pravilnega, globokega dihanja zmanjša raven kortizola in prispeva k umirjanju po stresni situaciji – počasi vdihujte skozi nos, štejte do pet (5), zadržite dih in štejte do tri (3), počasi izdihujte skozi usta, spet štejte do pet (5), ter ponavljajte postopek, dokler ne začutite umiritev,“ poudarja dr. Šabović.

Kot je navedeno v priporočilih strokovnjakov Inštituta, je v tej situaciji zelo pomembno, da z obvladovanjem tehnik zmanjševanja stresa „obvladate sebe“ in tako postanete dober zgled drugim, še posebej družinskim članom, prijateljem ali sodelavcem, ki so manj odporni na dejavnike, ki povzročajo stres.

Pristop do tistih, ki kažejo izraženo tesnobo (strah), mora biti miren, prijazen, poln razumevanja in sočutja. Panika ni možnost, previdnost je, sporočajo iz INZ.