Institucionalna slepota, nerad inšpektorata in Zakon o gozdovih kot alibi: Kdo bo odgovarjal za Kraljuštico?

Bosna in Hercegovina je še naprej poligon za projekte malih hidroelektrarn (MHE), ki namesto da bi prispevali k razvoju, povzročajo uničevanje naravnih virov in lokalnih skupnosti. Eden najnovejših primerov je ponovna izgradnja MHE na reki Kraljuštici v občini Konjic. Posledice tega projekta so po mnenju krajanov in nevladnega sektorja že očitne skozi pojavljanje plazov in poplav, ki ogrožajo vas Kralupi, navaja analiza centra Aarhus.

Prihodnost reke Kraljuštice je negotova zaradi plazov, ki jih povzročajo poplave, in ki skupaj z novimi gradbenimi deli povečujejo tveganje za varnost prebivalcev Kralupov. Čeprav so posledice že vidne skozi plazove, poplave in narušeni ekosistem, pristojni inšpektorati ne vidijo nič spornega, saj ima investitor veljavna dovoljenja. Z drugimi besedami, inšpektorati so se osredotočili na dovoljenja iz preteklih let, ne pa na trenutno stanje na terenu, čeprav so nedavne poplave prinesle resne posledice.

Projekti, kot je ta, kažejo na dolgotrajen problem neodgovornega upravljanja in pomanjkanja regulative na področju varstva okolja. Lokalne oblasti in pristojni organi pogosto zapirajo oči pred negativnim vplivom MHE, dajejo prednost interesom investitorjev na škodo javnega dobrega. Tudi ko državljani opozarjajo na očitne posledice, njihovi apeli naletijo na birokratske ovire in ignoriranje. Namesto da bi ukrepali v skladu s predpisi, inšpektorati, ki bi morali spremljati zakonitost in ekološke vplive gradbenih del, ne sprejemajo konkretnih ukrepov. Krajani Kralupov že mesece opozarjajo na posledice del na Kraljuštici, vendar odgovori inšpektoratov niso ustrezni.

Še več, inšpektorati pogosto navajajo pravne vrzeli kot opravičilo za svoje "delo", sklicujejoč se na pomanjkanje Zakona o gozdovih Federacije BiH, ki je prenehal veljati leta 2009, ter neobstoječ kantonalni zakon o gozdovih. Gozdarska inšpekcija trdi, da so vsi organi oblasti na področju gozdarstva v pravnem vakuumu zaradi tega, kar pomeni, da niso pooblaščeni sprejemati ukrepov za zaščito gozdov. Vendar je to protislovno, saj so v letu 2017 izvajali nadzore na območju občine Konjic in ugotovili nezakonite poseke dreves. Če je pravni vakuum onemogočal njihovo delovanje, na kakšni podlagi so izvajali inšpekcijske nadzore?

Poleg tega je inšpekcija izdajala upravne ukrepe prepovedi in prekrškovne naloge fizičnim osebam, kar kaže, da imajo pravne podlage za delovanje, vendar jih selektivno uporabljajo. Gozdarska inšpekcija ni ponudila konkretnih rešitev za uničevanje gozdnega območja ob Kraljuštici, temveč je ponavljala fraze o "pravnih omejitvah". Tudi če zakon ne obstaja, ima inšpekcija obveznost zaščititi gozdne vire na podlagi drugih veljavnih zakonov, kot je Kazenski zakonik FBiH. Takšno prelaganje odgovornosti med inšpekcijami le poslabšuje situacijo.

Vodna inšpekcija, ki bi morala biti prva obrambna linija vodotokov, prav tako ni odgovorna za dela na zemljišču ali plazovih, kar predstavlja klasičen primer izogibanja odgovornosti. Spremembe v vodotoku reke Kraljuštice so bile opažene po delih, kar vzbuja dvom, da bi ta dela lahko bila vzrok poplav, vendar nadaljnja analiza ni bila izvedena. Namesto da bi odgovorili na zahteve za sanacijo škode, se je inšpekcija osredotočila na proceduralne vidike. Prav tako niso bile izvedene ustrezne ocene vpliva na okolje, kar omogoča investitorjem, da nadaljujejo dela ne glede na očitne ekološke posledice.

Posledice institucionalne pasivnosti na Kraljuštici niso le ekološke, temveč tudi socialne, saj plazovi ogrožajo premoženje in varnost prebivalcev, medtem ko poplave le poslabšujejo že obstoječi problem. Reka Kraljuštica postaja simbol neodgovornosti in korupcije.

Gradbena inšpekcija je prav tako podprla investitorje, navajajoč, da imata MHE Kraljuštica 1 in 2 uporabna dovoljenja. Ta izjava je protislovna v luči zahtev, ki jih je center Aarhus v BiH naslovil na inšpektorat, saj se ne odgovarja na konkretna vprašanja niti na zahtevo po terenskem nadzoru. Gradbena inšpekcija je s tem praktično prevzela odgovornost, ne da bi pojasnila dejanja, ki so jih izvedli glede na trenutno stanje.

Takšen pristop institucij omogoča investitorjem, da delujejo brez odgovornosti, ignorirajoč ugotovljene probleme, medtem ko okolje in ljudje trpijo resno škodo. Institucije morajo prepoznati naravo kot ključni del identitete in obstoja države, sicer bo Bosna in Hercegovina še naprej izgubljala svoja najdragocenejša naravna bogastva in ogrožala prihodnost svojih državljanov.

„Kraljuštica in podobne reke ne smejo postati simbol neuspeha našega boja za okolje. Morajo ostati primer naše odločenosti, da stopimo v obrambo narave in skupnega dobrega,“ je izjavila Emina Veljović, izvršna direktorica centra Aarhus v BiH. Dodala je: „Inšpektorati morajo spoznati, da dovoljenja niso bianco ček za neomejeno izkoriščanje prostora. Namesto da rešujejo resnične probleme, se zadovoljujejo z administrativnimi odgovori, kar omogoča investitorjem, da nadaljujejo delo brez odgovornosti. Zato smo primorani zahtevati upravni inšpekcijski nadzor od Zveznega ministrstva za pravosodje“, je bilo rečeno v analizi.