INSPEKTORJI NA TERENU Posel 'hitre dostave' cveti, a država in delavci nimajo koristi!

SARAJEVO, (Patria) - Pandemija koronavirusa je močno spremenila življenja ljudi. Po popolnih zaprtjih po vsem svetu marca lani in vse več ljudeh, ki so ostajali doma, se je povečal trend spletnega naročanja v restavracijah in gostinskih lokalih ter v trgovinah.

Zaradi omejenega obratovanja in prepovedi zbiranja v gostinskih lokalih so se mnogi obrnili na dostavo hrane, velik del pa je nakupe živil, oblačil, obutve in drugega blaga opravljal prek spleta.

Zato je, tako kot po vsem svetu, tudi v Bosni in Hercegovini prišlo do lansiranja številnih aplikacij in storitev za dostavo hrane, trgovine pa so svoje poslovanje prilagodile novim razmeram.

Ocenjuje se, da gre za milijonski posel, vendar je vprašanje, koliko ima od tega država koristi. Opazno je vse več ljudi na kolesih, motociklih in avtomobilih, ki dostavljajo potrebščine, vendar je po Patriinih informacijah malo prijavljenih delavcev. Gre predvsem za dela, ki jih opravljajo mladi, ki so zadovoljni s honorarjem, ki ga prejmejo, medtem ko lastniki takšnih storitev vse več zaslužijo.

Gostinci so nenehno tarča inšpekcij zaradi dela na črno, izdajanja računov in vsega, kar morajo zakonito izvajati, zato je zaradi takšnega stanja vse več nezadovoljnih.

Okrožno upravo za inšpekcijske zadeve KS je za Patrijo potrdila, da so delovni inšpektorji ter inšpektorji za varnost pri delu in socialno varnost izvajali nadzor v teh podjetjih.

„Glede na to, da je vodja postopka v zadevi, na katero se nanaša vprašanje, na letnem dopustu, lahko podrobnosti objavimo po njegovi vrnitvi na delo“, so sporočili iz KUIP-a.

Trg v BiH je zagotovo prezasičen s trenutno štirimi aktivnimi portali, ki so v osnovi enaki, le restavracijam ali kupcem ponujajo morda drugačne pogoje (nižje provizije, cenejša dostava itd.).

Kot so že objavili lastniki restavracij, so pogosto navdušeni, ko sklepajo sodelovanje z velikimi spletnimi portali za naročanje hrane. To jim reši problem njihove odsotnosti na spletnem trgu in možnosti spletnega naročanja.

Vendar, ko naredijo računico, se hitro vrnejo v resničnost: dvomestna provizija za vsako naročilo, ki gre skozi njihov sistem.

Vendar niso samo BiH v težavah zaradi takšnega stanja na trgu. Evropska komisija je v začetku letošnjega leta začela prvo fazo posvetovanj z evropskimi socialnimi partnerji o tem, kako izboljšati delovne pogoje oseb, ki delajo prek digitalnih delovnih platform.

Začetek posvetovanj se je ujemal s sodbo iz Milana, v kateri so italijanska sodišča velikim podjetjem za dostavo hrane odredila, naj zaposlijo več kot 60.000 delavcev, ki delajo na dostavi, ter plačajo več kot 700 milijonov evrov denarne kazni, ker jim niso zagotavljali ustreznih delovnih pogojev.

Podobni sodni postopki so potekali v Španiji, Švici in Veliki Britaniji, vse več pa je sodb, v katerih sodišča podpirajo platformne delavce, predvsem voznike in dostavljavce.

Ker je po Patriinih informacijah del delavcev med zaposlenimi prijavljen le za eno ali dve uri na teden, uradnih podatkov pa nihče nima, mnogi, ki občasno ali stalno delajo na tak način, večinoma prejemajo plačilo na roko, obseg dela in dolžina delovnega dne pa sta „v rokah“ algoritmov, ki jih vodijo z ene lokacije na drugo.

Zato bo morala tudi BiH, in to nujno, po vzoru zahodnih držav rešiti ta problem.