Mladinska pobuda za človekove pravice v novi bitki proti nacionalistični Hrvaški

ZAGREB, (Patria) - Mladinska pobuda za človekove pravice Hrvaške se je ponovno odločno uprla radikalnim desničarskim ideologijam na tem območju, v tem primeru Hrvaški, in sporočila, da niso vsi mladi ljudje zadojeni z sovraštvom in nacionalizmom, kot se pogosto poudarja.

Mestna skupščina mesta Zagreb bo na seji 22. februarja obravnavala predlog o imenovanju ulice v zagrebški soseski Podrbrežje po nekdanjem generalu HV Janku Bobetku. Predlog je prišel od Odbora za poimenovanje naselij, ulic in trgov.

Mladinska pobuda za človekove pravice Hrvaške se je ponovno odzvala na vse pogostejši pojav na Hrvaškem, da se osebam, obsojenim ali povezanim z vojnimi zločini iz devetdesetih let, na tak ali podoben način izkazujejo čast.

Pobuda je mestne svetnike, ki bodo na seji odločali o predlogu, opozorila na ogroženost vrednot človekovih pravic in civilizacijskih standardov, do katerih bi lahko prišlo, če večina poslancev pri glasovanju podpre navedeni predlog o poimenovanju.

Janko Bobetko je bil udeleženec združenega zločinskega podviga v Bosni in Hercegovini, katerega cilj je bila sprememba etnične sestave na ozemlju Hrvaške skupnosti (Republike) Herceg-Bosne v BiH, kar je ugotovilo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo. Poleg tega je bil Bobetko zaradi sodelovanja v operaciji Medački džep pred MKSJ obtožen vojnih zločinov in je zavračal odhod v Haag, da bi mu sodili.

Pred županijskim sodiščem v Zagrebu je v pravnomočni sodbi proti Mirku Norcu in Rahimu Ademiju ugotovljeno, da je bil Janko Bobetko na čelu vzporedne poveljniške verige v operaciji Medački džep, med katero so bili storjeni vojni zločini nad civilisti in vojnimi ujetniki.

V pobudi menijo, da bi bilo poimenovanje ulice po osebi, kot je Janko Bobetko, v nasprotju s smernicami in priporočili mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic, katerih članica je Republika Hrvaška. V tem primeru iz Mladinske pobude za človekove pravice Hrvaške posebej izpostavljajo neskladnost predloga za poimenovanje s Temeljnimi načeli in smernicami o pravici do pravnega sredstva in reparacij za žrtve množičnega kršenja mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava Združenih narodov, Smernicami iz Ljubljane za integracijo raznolikih družb ter Priporočili iz Graza o dostopu do pravice in narodnih manjšinah OVSE.

- Kot poslanci in poslanke Mestne skupščine ste se zavezali, da boste zastopali državljane ter sprejemali odgovorne in vestne odločitve za dobrobit lokalne skupnosti, ki jo predstavljate. Upamo, da razumete, da imena javnih prostorov nosijo močan simbolični pomen in promovirajo vrednote, za katerimi stoji družba, ki je pri poimenovanju sodelovala.

Opozarjamo vas, da nosite veliko odgovornost, saj bo vaša odločitev o poimenovanju vplivala tudi na mednarodni ugled mesta Zagreb in Republike Hrvaške ter pokazala, kako se odnosimo do žrtev kršitev človekovih pravic, spoštovanja dokumentov mednarodnih organizacij ter možnosti soočanja z lastno preteklostjo – so navedli iz pobude.

V pobudi menijo, da bodo mestni svetniki s svojim glasovanjem na seji odločili, ali hrvaška družba promovira vrednote sobivanja in strpnosti ali promovira storitev vojnih zločinov. Poudarili so, da bi posledice glasovanja na seji lahko čutile prihodnje generacije državljanov Zagreba in Hrvaške.

Mladinska pobuda za človekove pravice Hrvaške je na ta način še enkrat potrdila svojo odločnost v boju za drugačno in pozitivnejšo Hrvaško od tiste, ki jo v zadnjih nekaj letih zagovarjajo številni predstavniki radikalnih desničarskih združenj. Prav zaradi takšnih oseb se je Hrvaška v zadnjem času znašla na udaru kritik EU, pa tudi ameriškega State Departmenta, ki je v svojem letnem poročilu opozoril na porast desničarskega radikalizma na Hrvaškem.

Ustaška ideologija in ikonografija sta postali mainstream hrvaške politične scene, številne osebe, ki javno zagovarjajo ustaške stališče in izkazujejo simpatije do nekdanje zločinske NDH, pa so postale redni gostje vseh strankarskih shodov vladajočega HDZ-ja. Številni takšni liki so se lahko videli tudi na inavguraciji aktualne hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović.

Hrvaški državni vrh nikoli ni odločno obsodil ustaške ikonografije in petja ustaških pesmi na športnih terenih v državi, predsednica Grabar-Kitarović pa se je večkrat znašla pod udarom kritik liberalnih medijev zaradi svojih izjav o „odlični atmosferi“ na nogometnih tekmah hrvaške reprezentance, čeprav je sestavni del te „odlične atmosfere“ najpogosteje skandiranje ustaškega pozdrava „Za dom spremni“.

Ne smemo pozabiti, da je poleg številnih intelektualcev najglasnejši glas proti sovražnemu govoru in poveličevanju vojnih zločincev po sodbi Jadranku Prliću in drugim na Hrvaškem bila prav Mladinska pobuda za človekove pravice.

Obstoj takšne skupine mladih ljudi, v Srbiji obstaja tudi, daje novo upanje v boljšo in svetlejšo prihodnost na teh območjih. Drugačno od tiste, ki nam jo obljubljajo aktualne politične elite.