INA ni več edina v igri, za delnice Energopetrola zainteresirani tudi drugi kupci

Hrvaška INA je nedavno zaprosila za prevzem 22 odstotkov delnic Energopetrola, lastnik katerih je vlada Federacije BiH. Če bo INA kupila vladni delež v nekoč najmočnejšem naftnem podjetju v BiH, bo imela v lasti 89 odstotkov delnic, preostalih 11 odstotkov pa imajo mali delničarji.

Po informacijah agencije Patria hrvaško podjetje ni več edino zainteresirano za vladne delnice v Energopetrolu. Neuradno naj bi vlada kmalu prejela ponudbe tudi od več drugih uglednih naftnih družb, med katerimi je tudi en domači distributer nafte.

Inina ponudba za vladne delnice v EP konec leta 2016 je znašala le 2,30 KM za delnico, ali skupno 4.169.127 KM za 1.812.664 delnic Energopetrola, medtem ko bi ponudba novega kupca presegla 50 milijonov evrov. Nominalna vrednost delnice EP se giblje okoli 12 KM, čeprav je po mnenju strokovnjakov tudi to daleč pod dejansko vrednostjo delnic Energopetrola, zato 50 milijonov evrov, ki se omenjajo, ni tako neverjetna številka, kot se zdi.

- Energopetrol je zadolženo podjetje. Govori se o skupni izgubi okoli 209 milijonov KM, kar je 120 milijonov KM nad kapitalom Energopetrola. Vendar pa se lahko s primerno organizacijo ta dolg relativno hitro sanira – trdi vir agencije NAP iz tega podjetja.

- Energopetrol ima najboljšo maloprodajno mrežo v BiH, zato je preprosto nerealno govoriti, da podjetje nima perspektive – dodaja ta vir.

Potencialni investitor naj bi ponudil odkup delnic tako vlade kot malih delničarjev, kar skupaj predstavlja ne tako majhen delež 33 odstotkov.

Novi kupec bi ustrezal tudi vladi FBiH. Svetovalka premierja Fadila Novalića, Aida Soko, je nedavno izjavila, da ni izključeno, da bi EP zaradi visokih zadolževanj šlo v stečaj.

Takšno odločitev lahko sprejme le INA, ki ji EP najbolj dolguje. Spomnimo, čeprav je bila po pogodbi dolžna investirati v EP, je INA ves čas od vstopa v EP podjetju dajala posojila z visokimi obrestnimi merami, kar je ustvarilo dolg EP do INE.

V svojem komentarju je Soko dodala, da vlado poleg prodaje delnic hkrati zanima tudi to, da delavci EP ostanejo na svojih delovnih mestih. Stečaj bi pomenil prav nasprotno.

Z prodajo deleža novemu investitorju bi vlada dobila več denarja od delnic v EP, kot ponuja INA, hkrati pa bi ohranila prepotrebna delovna mesta.