Imena 406 ubitih znova odmevala v prostoru nekdanjega taborišča Keraterm

(Patria) - S predstavo o vojnih spolnih nasiljih in komemorativnim programom “Nočni klic” so obeležili “Noč v Keratermu”, dogodek, med katerim so imeli obiskovalci prvič priložnost ogledati notranjost nekdanjega taborišča v Prijedorju in prostore, v katerih so bili zaporniki zasliševani in mučeni.

Program “Noč v Keratermu”, ki ga je organiziral Center za mlade “Kvart” iz Prijedorja, je združil nekdanje zapornike, aktiviste, umetnike in občane na območju nekdanjega taborišča “Keraterm”, kjer so skozi gledališko predstavo o posledicah vojnega spolnega nasilja in komemorativni program počastili ubite in pogrešane zapornike.

Poseben del programa je bila predstava “Kućica za pse” v izvedbi zagrebškega Društva za delovanje v kulturi “Arterarij”, ki obravnava dolgoročne posledice vojnih posilstev na preživele, njihove družine in skupnosti.

“Tema predstave je posilstvo v vojni, prav ‘Keraterm’ pa je kraj, kjer je bilo spolno zlorabljanje in posilstvo zaprtih moških pogostejše kot kjer koli drugje v državah, nastalih po razpadu Jugoslavije. Umetnost nam lahko pomaga bolje razumeti našo resničnost po težki travmatični izkušnji vojne, zlasti ljudi, ki so bili temu nasilju izpostavljeni ali so se ga zavedali, medtem ko je trajalo v taborišču,” je za Detektor povedal Edin Ramulić iz Centra za mlade “Kvart”.

Za Romana Nikolića, režiserja predstave in umetniškega direktorja “Arterarija”, igranje na kraju nekdanjega taborišča nosi posebno odgovornost.

“Nikoli prej nisem bil na tej lokaciji in čustva so mi pomešana. Čutim neizmerno odgovornost, da predstava, ki smo jo pripeljali iz Zagreba, opozori in ozavesti vse tisto, kar se je leta zamolčevalo. Poskušamo doseči ta spomin in to resnico, ki mora biti izrečena,” je Nikolić povedal za Detektor.

Predstava je nastajala šest mesecev skozi pogovore s preživelimi, psihologi, psihiatri in organizacijami, ki delajo z žrtvami vojnih zločinov po vsej regiji. Navdihnjena je z resničnimi dogodki in spremlja dve družini, zaznamovani z vojnim spolnim nasiljem.

“Poskušali smo na verodostojen način ne oskruniti nobene zgodbe, nobene bolečine, žalosti ali čustva, ki smo jih slišali med raziskavo,” je dejal Nikolić.

Soavtor besedila predstave in soustanovitelj “Arterarija” Mario Mažić je za Detektor povedal, da prav izvedba predstave v prostoru nekdanjega taborišča daje posebno težo celotnemu dogodku.

“Prvič sem vstopil noter in moje upanje je, da to pri ljudeh ne bo povzročilo retravmatizacije ali vrnilo negativnih čustev, ampak jim dalo vedeti, da obstaja prizadevanje, da se njihova zgodba pove, razume in da se ljudje iz nje učijo,” je dejal Mažić.

Letošnja “Noč v Keratermu” je bila posebna tudi po tem, da so imeli zainteresirani občani prvič priložnost ogledati notranjost kompleksa nekdanjega taborišča, vključno s prostori, v katerih so med vojno potekala nezakonita zasliševanja in mučenja zapornikov.

Med tistimi, ki so ponovno prehodili te prostore, je bil tudi Nijaz Huremović, nekdanji zapornik “Keraterma”.

“Prav v tej sobi, v kateri zdaj govorimo, so me zasliševali in prvič sem v njej od takrat. Stresam se ob misli na to,” je Huremović povedal za Detektor.

Spomnil se je, kako so ga med zasliševanjem pretepali in obtoževali, da je sodeloval v bojih.

“Ko sem prišel v taborišče, so ubili boga v meni, pretepali so, niso prizanašali,” je dejal.

Huremović pravi, da so ga v taborišče pripeljali istega dne, ko je bil ubit znani kozaraški bodybuilder Fikret Hodžić, skupaj z Ešafom Dženanovićem, o katerem je prav BIRN BiH nedavno posnel dokumentarni film zaradi njegove pretresljive življenjske zgodbe in izgube celotne družine med vojno.

V “Keratermu” je preživel obdobje od 9. julija do 6. avgusta 1992, nato pa je bil premeščen v taborišče “Trnopolje”. Iz Prijedorja je odšel 22. avgusta v konvoju, ki je prek Travnika in Zenice odvažal civiliste iz tega kraja, kasneje pa je rešitev in novo življenje našel v tujini.

Čeprav so bili številni člani njegove širše družine ubiti med vojno, pravi, da danes ne želi živeti v sovraštvu.

“Psihiater mi je nekoč rekel, da je sovraštvo uvod v norost, in tega se držim. Ne sovraži, a ne pozabi. Tega, kar sem preživel, ne pozabljam, vendar nisem nagnjen k nobeni obliki maščevanja ali sovraštvu,” je dejal Huremović.

Program se je končal z “Nočnim klicem”, komemorativnim dejanjem, med katerim so imena 406 ubitih in pogrešanih zapornikov ponovno prebrali v prostoru nekdanjega taborišča.

“Skozi ‘Nočni klic’ smo želeli vrniti imena 406 ubitih ljudi v prostor ‘Keraterma’, da skozi močan ozvočenje napolnijo vsak od teh prostorov, kjer so ti zaporniki preživeli svoje zadnje dni življenja,” je dejal Ramulić.

Dodal je, da organizatorji upajo, da bo tak pristop h komemoraciji prispeval k razvoju empatije in solidarnosti med občani, pa tudi, da bo prostor “Keraterma” nekega dne postal spominski center, skozi katerega bodo hodili mladi ljudje in se učili o posledicah vojne.

Nekdanje taborišče “Keraterm” se je nahajalo v krogu tovarne keramike na vhodu v Prijedor. Med poletjem 1992 je bilo v njem, po sodno ugotovljenih dejstvih, zaprtih več tisoč ljudi, večinoma Bošnjakov in Hrvatov, ki so bili izpostavljeni pretepanju, psihičnemu zlorabljanju, posilstvom in drugim oblikam nasilja. Haško sodišče je “Keraterm” skupaj z “Omarsko” označilo za taborišče smrti.

Po podatkih Zveze zapornikov Bosne in Hercegovine je bilo v taborišču ubitih 371 oseb, medtem ko raziskave organizacij, ki dokumentirajo vojne zločine, govorijo o najmanj 406 ubitih ali pogrešanih zapornikih. Za zločine, storjene v Prijedorju, je Haško sodišče obsodilo 17 oseb na skupno 276 let zapora, medtem ko je pred Sodiščem Bosne in Hercegovine 28 oseb obsojenih na več kot 430 let zapora. Več oseb je bilo zaradi zločinov v Prijedorju procesuiranih na okrožnih sodiščih.

“Keraterm” je ostal eno najbolj znanih krajev trpljenja civilistov med vojno v Bosni in Hercegovini, organizatorji pa menijo, da mora prav zaradi tega ta prostor postati kraj spomina, učenja in opozorila prihodnjim generacijam.