Ali imamo pravico praznovati obletnico Petega korpusa, medtem ko Dudaković in njegovi soborci po sodnem nalogu živijo v kletki in morajo molčati!?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Danes praznujemo Peti korpus ARBiH – ta 'nebeška sila' je bila ustanovljena 21. oktobra 1992. in imamo kaj praznovati, ker se je Peti korpus v nekem trenutku iz obkolitve hkrati boril na treh povezanih sovražnih frontah. In se je izboril, častno in viteško. Zato je dan njegove ustanovitve eden najčrnejših dni za sovražnike Bosne, zlasti Krajine.

In mediji danes poveličujejo Korpus, ki je branil narod bosanske Krajine. Problem je, da se bo z današnjim dnem zanimanje končalo – in v tem je vsa hinavščina tukajšnjih skrbnikov in poznavalcev vsega o vsem, vendar v bistvu nihče ne vidi, kako pomemben je Peti korpus in kako pomemben je boj njegovih poveljnikov in borcev danes.

V morju besedil o ustanovitvi Petega korpusa ne boste našli niti enega, ki bi omenjal, da trenutno pred Sodiščem BiH v prvostopenjskem postopku poteka proces proti 24 pripadnikom Petega korpusa, v drugostopenjskem proti 9, medtem ko jih pet že prestaja kazen.

Ali vemo za samomore tistih častnih vojakov Petega korpusa, ki zaradi pritiskov inšpektorjev SIPA-e niso zdržali in so si vzeli življenje – ker so imeli dve možnosti – ali pričati proti soborcem ali biti obtoženi!

Ne vemo, ker nas ne zanima.

Torej 38 pripadnikov po obtožnicah Tožilstva BiH nadaljuje svoj boj v sodni dvorani. Daleč od medijev, daleč od javnosti, ker ti procesi medijev ne zanimajo, tako kot jih na primer zanima primer Milorada Dodika, čigar sojenje spremljajo iz minute v minuto.

A, ali veste, zakaj danes o Petem korpusu ne govori Atif Dudaković? Zato, ker smo hinavsko slavili njegove uspehe, nato pa dovolili, da so ga sovražniki odgnali na obtoženo klop. Zato, ker mu je Sodišče BiH prepovedalo stik z mediji!? Isto Sodišče, ki Dodiku dovoljuje, da žali vse v tej instituciji, vključno s sodnico Seno Uzunović.

In ko si je nekoč drznil povedati nekaj o boju, ki ga danes praznujemo, je Tožilstvo BiH takoj zahtevalo njegov pripor!? Tega mnogi ne vedo, ker jih ne zanima usoda tistih, ki so danes zaslužni, da živimo v neodvisni Bosni in Hercegovini, medtem ko se z njihovo svobodo in življenjem igrajo, večinoma v montiranih obtožnicah.

Na koncu je Dudaković v državi, tako kot ostali obtoženi in pod ukrepi prepovedi. Živijo kot v kletki, Milomir Savčić pa prosto hodi po Srbiji?

A, prav Savčić je med bivanjem na prostosti kot predsednik Boračke organizacije Republike srbske skoraj vsakodnevno gostoval na RTRS in govoril o Dudakoviću, Dudaković pa se ne sme oglašati. Toda obtoženec Savčić ni imel ovir, da prek javnega servisa izraža stališča.

Spominjamo, predsednik Boračke organizacije RS Milomir Savčić je bil na Sodišču BiH na zaslišanju za odreditev pripora. Le nekaj ur pozneje osumljenec za genocid v Srebrenici ni bil več dosegljiv institucijam naše države. Za beg je morala biti zagotovljena logistična podpora, in zagotovo jo je imel, v vse pa so domnevno vpleteni vrh Republike srbske in Srbije.

Zanimivo je, da tudi Milorad Dodik, ko ga vprašajo o Savčiću, preusmeri temo na Dudakovića!?

Tisti Dodik, ki ga spremljajo kamere javnih servisov, zasebni mediji, medtem ko obtoženi pripadniki Armade RBiH in MUP-a RBiH vstopajo skozi stranske vhode stavbe, v kateri že dolgo ne prebiva pravica.

Zato bi morali prenehati s hinavščino in se pogledati v ogledalo. Svoje heroje smo prepustili na milost in nemilost tistim, ki izvajajo zgodovinski revizionizem, medtem ko iščemo klike s spremljanjem Dodika.

Tistim, ki pozabljajo ali preoblikujejo lastno preteklost, se lahko prihodnost posmehuje, to vsi pozabljajo.

Primeri 'Dudaković in drugi', 'Čemerno', 'Dobrovoljačka', 'Jošanica' so štirje primeri pred Sodiščem BiH, v katerih se preganjajo domnevni vojni zločini pripadnikov Armade RBiH in MUP-a RBiH, in primeri, ki jih bodo, in nekdo jih bo dočakal, preučevali pravniki po vsem svetu kot primer montiranih obtožnic z močnim političnim predznakom, v katere so vključeni najvišji uradniki od civilnih preko policijskih do vojaških oseb, ki so branile in ubranile Bosno in Hercegovino.

In ravno ti štirje primeri (nobeden ni bil na A haaškem seznamu) niso naključno predmet zanimanja, ker vrh Republike srbske in Srbije za vsako ceno želi izenačiti odgovorne v pretekli agresiji, in ravno ti štirje primeri so jim potrebni, da nam mahajo s papirji, kako smo bili vsi enaki. Teritorialno so s štirimi primeri pokrili celotno Bosno, sodijo jim za UZP, nato pa hitijo s sodbami, ker njihove priče vse pogosteje, soočene z obrambami, padajo in so neverodostojne.

A, porazno je, da se vse to dogaja daleč od oči javnosti, ker so kamere in reflektorji rezervirani za druge.

Edini slabši od vodstva RS, pa tudi Srbije, ki vztrajajo pri teh primerih, v katerih pričajo krvniki, ne pa odgovarjajo za svoja zločinstva, so pripadniki probosanskih političnih sil, ki še vedno ne morejo sešteti dva in dva in razumeti (ravno na teh štirih primerih), kaj je revizionizem, ki se nam dogaja.

Kako bi morali, si lahko ogledajo na Hrvaškem. Spominjamo se, kako je država Hrvaška stopila v zaščito svojih oficirjev (obtožila jih je Srbija) in ustanovila pravno ekipo na državni ravni za pomoč obtoženim, ter zagotovila finančna sredstva za njihovo obrambo. To je z eno besedo DRŽAVA.

Hkrati je država, za katero so se borili tudi pripadniki Petega korpusa, ki ga danes poveličujemo, jutri pa ga bomo že pozabili, kot tudi usodo skoraj 40 njih, ki dokazujejo svojo nedolžnost, popolnoma nasproten primer. Kajti medtem ko Hrvaška ščiti svoje branitelje in poveljnike, BiH mirno opazuje svoje heroje na obtoženih klopeh.