Ima li Parlament BiH snage da ratnim zločincima onemogući da se bave politikom

Prijedlog zakona o dopuni Izbornog zakona Bosne i Hercegovine, koji predlaže poslanik Denis Bećirović, još je u proceduri i razmatrat će se u septembru, nakon odmora parlamentaraca, piše Patria.

U vezi s ovim izmjenama, koje su zvanično u opticaju od 21. aprila, radi se o prijedlogu koji mijenja Izborni zakon BiH tako da zabranjuje osobama, ki so bile obsojene za kazniva dejanja, da bodo izvoljene ali imenovane na kakršen koli javni položaj v BiH. 

- Nobena oseba, ki je: a) prestala kazen, ki jo je izrekel Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, b) prestala zaporno kazen, ki jo je izrekel sodišče BiH, sodišče RS ali sodišče FBiH in sodišče Brčko distrikta BiH zaradi hudih kršitev humanitarnega prava, pri čemer je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pred njenim aretacijo obravnavalo njen dosje in trdilo, da ustreza mednarodnim pravnim standardom, c) prestala zaporno kazen, ki jo je izrekel sodišče druge države zaradi hudih kršitev humanitarnega prava, pri čemer je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pred njeno aretacijo obravnavalo njen dosje in ugotovilo, da ustreza mednarodnim pravnim standardom, ne more biti kandidat, niti imeti kakršen koli imenovan, izvoljen ali drug javni položaj na območju BiH - piše v predlogu. 

Bećirović je navedel, da načelo omejevanja volilne pravice, oziroma omejevanje pasivne volilne pravice (pravice biti izvoljen), ima močne argumente v državi, kot je BiH. Glavni razlog za sprejetje tega zakona je dejstvo, da je BiH utrpela ogromna stradanja in genocid, ter da obsojeni vojaški zločinci po odsluženi kazni postanejo svobodni ljudje, ki uživajo vse pravice, vključno z volilnimi pravicami, ter se celo kandidirajo na volitvah in so izvoljeni.

Ali ima Parlament BiH moč, da končno spremeni to stvar, bomo videli že 6. septembra, ko bo zasedal Predstavniški dom Parlamentarne skupščine BiH.