Ali ima Izetbegović dovolj modrosti, da spozna, kako pod njegovim vodstvom izginjata tako SDA kot država

Bila je ena ladja. Trdne konstrukcije, stabilna, ogromna. Imenovala se je Titanic. In vedela je, kam plove. Vedeli so njeni kapetani, kako z njo upravljati. A nesreče se dogajajo. Nepredvidljivo.

Obstaja še ena ladja. Slabotne konstrukcije, majhna, za svet skoraj nepomembna. Imenuje se Bosna in Hercegovina. Niti ne ve, kam plove, niti kapetani ne vedo, kako z njo upravljati, piše novinska agencija Patria. 

Nesreče, ki se dogajajo tej deželi in njenim državljanom, niso nepredvidljive. Nasprotno, vnaprej so načrtovane.  

Agonija (beri potapljanje) traja več kot dve desetletji.

A ta, od oktobra 2014 do danes, je še nevidena. Vse je bolj negotovo in vse slabše in slabše.  

Trpljenje te dežele in državljanov bo trajalo vse do leta 2018. Do nekih novih volitev. Do prihoda nekih novih, morda modrejših političnih glav, ki bodo kapetansko vlogo jemale resneje in imele vizijo, kako se vodi država.   

Zagotovo se državljani BiH sramujejo, ko gledajo in poslušajo Denisa Zvizdića, Bakirja Izetbegovića, Dragana Čovića, Mladena Ivanića ... kako lažejo evropskim uradnikom, da je bilo veliko storjenega na področju reform, izpolnjevanja pogojev za EU in NATO ...

Pri tem niti ne trenijo z očesom, ko zavajajo tiste, ki nam vztrajno ponujajo rešilni pas, mi pa kot da znamo plavati.

Kaj je bilo storjenega od oktobra 2014 do danes?

Nič, prav nič. Celo vse je šlo nazaj.

Nihče z nikomer noče, vsi z vsemi hočejo. Nor, zmeden ... normalnega ni.

Ravno ko se Dragan Čović dogovori s Fahrudinom Radončićem, da vstopi v oblast, da se ustvari trdna večina v parlamentu, stopi naprej Mladen Bosić in reče: jaz nočem z Radončićem.

Nato stopi naprej Radončić in reče: tudi jaz nočem z Bosićem. Potem noče Čović Martina Raguža. Noče Bosić Milorada Dodika.

Medtem Bakir Izetbegović zbira majhne, skoraj nepomembne politične stranke, ki preživljajo na infuziji, in jim ponuja ministrska mesta samo zato, da zbere 50 rok v Parlamentu FBiH, kar je enaka situacija kot v času Zavezništva za spremembe, ko noben poslanec ni smel niti na stranišče, kaj šele zboleti in ne priti na sejo.

Ni nobena novost, da se je Bakir Izetbegović izkazal za nedoraslega funkciji predsednika SDA, kaj šele državniški.

Celo ptice na veji vedo, da z njim upravljajo Zvizdić, Asim Sarajlić, Aljoša Čampara in Amir Zukić, ki skupaj, ko se zberejo na enem mestu, nimajo dovolj političnih izkušenj niti pragmatičnosti za enega povprečnega politika.

Izetbegovićevo neznanje, pa tudi nezainteresiranost, sta to deželo pripeljala v stanje kaosa, kakršnega ni bilo v zadnjih dveh desetletjih. Ne spoštujejo se sodne odločbe, na mestu direktorja policije FBiH sedi upokojenec, krčmari se tisto malo bede od naravnih virov in podjetij, kar do zdaj ni bilo oskubljeno.

Je kdo v njegovi bližini, da mu pojasni, da ga usmeri in reče, da gre država BiH v „helać“? Da mu reče, da se državljani množično izseljujejo?

Da mu reče, da je on predsednik najmočnejše bošnjaške stranke, ki jo zdaj s svojo malomarnostjo razbija in da je odgovoren tako za stranko kot za državo?

Da mu reče, da v politiki osebni animoziteti in odnosi ne obstajajo, ampak da obstajajo državljani, tisti, ki so ga volili, in tisti, ki živijo (še vedno v tej deželi) in da ni rešitev zbrati male stranke in narediti koalicijo, katere edini cilj je grabež, zaposlovanje sorodnikov, prijateljev in brezpogojno ohranjanje na oblasti.

Pokojni Alija Izetbegović je vstopil v zgodovino kot ustanovitelj in pravi vodja trde roke. Kot prvi predsednik RBiH. Poveljnik Armade RBiH. Vodil je svoj narod in to deželo.  

Če bo Bakir nadaljeval po poti, ki mu jo tlakujejo drugi (in vse temelji na kriminalu in ropanju), bo v zgodovino vstopil kot politik, ki je razbil stranko, ki jo je ustvarjal njegov oče, ki je razbil državo, za katero je umrlo 200.000 ljudi, in ki je Bošnjake potegnil na samo dno.

Volitev je še vedno (čeprav je na sceni brezobzirno uničevanje vsega), ali je dovolj tudi modrosti?