Igre, a brez kruha: Ko država ubija brez odgovornosti

„Kruh in igre“, tako so zdravili apatijo državljanov starega Rima. V Bosni in Hercegovini so oblastniki prepolovili pregovor, ostale so nam le še „igre“. In kakšne igre – strašne, najbolj strašne.

Razkošne gladiatorske igre in druge javne spektakle v organizaciji države lahko gledamo na vsakem koraku. Na ulicah z avtomobili ubijajo naše otroke in naše sosede „gladiatorji, ki jih policija že pozna“, očetje kopljejo po lačnih otrocih, mi pa se ukvarjamo z zastavami in delitvami po nacionalnih torih, ki nam jih servirajo oblastniki. 

Pomembne so nam tudi delitve foteljev znotraj vladajočih koalicij. 

Tako mi kot naši otroci smo postali tarče polizobraženih in nezrelih ljudi, vzgojenih v družbi, kjer se bahavost in neprevidnost nagrajujeta, odgovornost in poštenje pa se zasmehujeta, sem prebral pri Mirsadu Hadžikadiću in se spomnil, da smo izgubili vsak interes za politiko in skrb za javne interese, vse pa smo krotko prepustili divjim in novokomponiranim birokratskim klikam.

Igre so, kruha pa ni. 

Kje smo pogrnili, kdo nas nenehno pošilja na napačno pot, na koncu katere trije malčki, s svojo roko, na najsvirejši način ubije njihov triintridesetletni oče, nato pa stori samomor.

Do mene prihajajo govorice, da je nesrečnik, potem ko ga je žena zapustila s tremi mladoletnimi otroki, in to zaradi revščine, napovedal ta tragični dogodek in to na Centru za socialno delo v Bihaću! Toda, da bi to informacijo preverili, morate kontaktirati Službo socialnega dela v Bihaću. A, ne lezi vraže, tam nihče razen direktorja ne daje informacij. Direktor, njegovo veličanstvo, pa ni tam!

In odgovor na vprašanje, kje smo zamočili, se skriva prav v tej dejstvu. V gnilem sistemu, kjer država neposredno „sodeluje“ pri ubijanju državljanov, tako da ležerno opazuje igro revščine, življenja in smrti. 

Brez odgovornosti iz udobnih foteljev in prijetno toplih pisarn, najpogosteje brez ustrezne izobrazbe, ne opravljajoč svojega dela, samo posredujejo nesrečnike, naj se za pomoč obrnejo na skrajne naslove v peklu. 

Medtem bomo zaman iskali pojasnilo, zakaj je mogoče, da to družbo na funkcije namestijo like, katerim je življenje drugih ljudi, celo otrok, nepomembno. Kako ostati imun na vse to, a ne obleči rumenega jopiča. Čeprav bi bilo zaradi razmer v BiH treba obleči rdeče jopiče, da bi se tisti, ki nam krojejo usodo, spomnili, koliko zla so do sedaj povzročili.

Če kmalu ne bomo začeli graditi skupnosti, družbe na plemenitih in človeških temeljih, nam črno piše. 

Praznujemo disciplinski ukrep zoper glavno tožilko Dalido Burzić, medtem ko Dženanov skriti morilec drgne roke, saj je vsak nov dan zanj nova zmaga. 

Praznujemo populizem in se igramo z našimi življenji. Čas je za drugačno prihodnost. Ta družba napačnih vrednot je zaporedoma promovirala napačne ljudi, jim dala pomen in jih počastila s privilegiji. 

Odņemimo jim privilegije, potisnimo jim odgovornost v roke. Ustavimo jih in ustavili bomo to nepotrebno propadanje.