Igra tandema Čović-Dodik: Ko je u Beogradu podržavao neustavni referendum, sa Vigemarkom ni besede

Predsednik HDZ BiH in član Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda od same najave referenduma v RS o 9. januarju ni skrival podpore svojemu prijatelju Miloradu Dodiku pri tem početju, ki je v nasprotju z Ustavo BiH in odločitvijo Ustavnega sodišča BiH. Toda prekanjeni Čović je spretno manipuliral z javnostjo, izbiral je kraj in čas, ko bo nudil podporo, in kdaj bo modro molčal, piše bh. novinska agencija Patria.

Tako je Čović 1. septembra obiskal Beograd in se sestal s srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem, nekaj po srbskih predstavnikih, ki od Vučića niso dobili podpore za referendum. Toda Čoviću to ni bilo v napoto. Takrat je dejal, da se 26. septembra v BiH ne bo nič spremenilo, kar je namigovalo, da bo referendum potekal.

Poleg tega, da je bil porušen ustavni red, Čovića to niti takrat niti zdaj ne zanima. Čović je v Beogradu ponovil svoje stališče o preureditvi BiH in da je treba najti rešitev za notranjo ureditev. Izvedbo neustavnega referenduma o 9. januarju je poimenoval datum, „ko nekdo želi obeleževati dan entitete, v kateri živi“.

Čović je molčal o tem, da gre za srbski neustavni referendum, in pozabil, da v RS danes živi najmanjše število Hrvatov od vseh treh konstitutivnih narodov in da jih je iz RS pregnanih 200.000.

Ali to pomeni, da Čović priznava samo hercegovske Hrvate, oziroma območje t.i. Hrvaške skupnosti Herceg-Bosna, ki je bila ustanovljena 18. novembra 1991., oziroma HR HB, katere obletnica ustanovitve kot pravne naslednice HZHB je bila obeležena 28. avgusta 2016. v Grudah. Čeprav je bila ukinjena s Washingtonskim sporazumom 18. marca 1994., ta odločitev do danes ni bila formalno spoštovana, ideja o oživitvi HZHB pa nikoli ni ugasnila.

Ko se je bližal 25. september, je Čović poskušal prozorno ograditi od podpore referendumu, češ da mora biti vse v skladu z Ustavo BiH in da je treba izvajati odločitve Ustavnega sodišča BiH.

Po tem, ko je Ustavno sodišče BiH 17. septembra zasedalo in sprejelo odločitev o prepovedi referenduma, je Čović dejal:

„Odločitve Ustavnega sodišča je treba spoštovati, ne glede na to, kaj si o njih mislim jaz ali kdorkoli drug. Ne glede na to, kaj si mislim o tem, kako so bile sprejete, ne samo odločitve Ustavnega sodišča, kdo smo mi in kdo sem jaz, da komentiram odločitev institucije. Če bi se to začelo delati na tak način, bi dobili anarhijo, nam pa anarhija ni potrebna,“ je dejal Čović.

Štiri dni pred referendumom je Čović dejal, da je „izvedba referenduma o dnevu Republike odločitev Narodne skupščine Republike Srbske in najdemokratičnejši način izražanja volje naroda.“

„Tisto, kar so sprejele institucije BiH, je treba spoštovati, o tem ni debate. Referendum bo potekal in drugi dan nihče več ne bo omenjal te teme. Tisti, ki bodo šli na referendum, bodo povedali, kaj mislijo o zastavljenem vprašanju. Kdo sem jaz ali nekdo drug, da komentiram, kaj si želi nek narod,“ je dejal Čović.

Po tem, ko je BiH dobila zeleno luč za nadaljevanje svoje evropske poti in se je sestal s posebnim predstavnikom EU Larsom Gunnarjem Vigemarkom, je Čović 21. septembra nenadoma spremil svoje stališče:

„Referenduma ne komentiram niti odločitev Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je takšno, kot je, dokler ne spremenimo pravil igre. Ko bomo končali volitve, nihče ne bo več omenjal referenduma v BiH. Prepričan sem, da bomo na seji Predsedstva vso to energijo, ki smo jo nepotrebno preusmerili na to področje, usmerili na evropsko prihodnost,“ je dejal Čović.

Dan po referendumu, 26. septembra, se Čović prav tako ni oglasil.