Igmanski marš: Fašizmu, ki mu smo priča tudi danes, se moramo upreti!

(Patria) - V prisotnosti več tisoč antifašistov iz Bosne in Hercegovine, regije in evropskih držav je na Velikem polju na Igmanu obeležena 80. obletnica Igmanskega marša, ene najbolj znanih in najslavnejših epizod iz obdobja Narodnoosvobodilnega boja.  

Cvetje na spomenik na Velikem polju je položila tudi delegacija Vlade Kantona Sarajevo, v kateri so bili ministrica za znanost, visoko šolstvo in mlade Aleksandra Nikolić, ministrica za delo, socialno politiko, razseljene osebe in begunce Ivana Prvulović, ministrica za pravosodje in upravo Darja Softić Kadenić, minister za finance Davor Čičić, minister za kulturo in šport Samir Avdić, minister za promet Adnan Šteta in minister za begunska vprašanja Omer Osmanović.  

V nagovoru zbranim je minister Osmanović poudaril, da je ozemlje Igmana namenjeno temu, da se spominja in ohranja zgodovinske bitke in dogodke, ki ostajajo zapisani tudi danes kot simbol boja za golo življenje.

 »Pred 80 leti, v noči med 27. in 28. januarjem, v globokem snegu in velikem mrazu, je kolona borcev 1. proletarske brigade, pa tudi žensk in otrok, po več kot 18 urah hoje čez Igman prispela na osvobojeno ozemlje Foče. Bilo je to pešačenje za svobodo, iz okupatorskega obroča fašistične ideologije. Kar so pridobili takrat, je bilo preizkušeno 50 let pozneje, ob vznožju iste gore, novi ljudje, ženske in otroci so se borili za isto dostojanstvo, proti isti fašistični ideologiji, za eno mesto in isto domovino. Bil je to boj za nove rodove, naše otroke in njihovo svobodo, ki, upamo, ne bo nikoli več ogrožena,« je dejal minister Osmanović.  

S tega zgodovinsko zelo pomembnega kraja je sporočil, da smo neizmerno hvaležni za vse, kar so naši borci storili za našo domovino, nesebično dajajoč sebe v bojih iz obdobja Narodnoosvobodilne vojne od 1941 do 1945, in tistim iz Obrambnoosvobodilne vojne od 1992 do 1995.  

»Kar je prav tako naša dolžnost in obveza, je tudi negovanje kulture spomina, predvsem zato, da naši potomci ne bi izgubili občutljivosti za tiste, brez katerih naša današnja svoboda ne bi bila mogoča. Potreben je trajen opomnik na težo svobode, v kateri uživamo danes, hkrati pa se pokloniti najhrabrejšim sinovom te države,« je sporočil minister Osmanović.  

Kot je poudaril, je najpomembnejši boj proti fašizmu in vrednota antifašističnega duha, ki mora biti naša usmeritev in trajna opredelitev tudi v prihodnosti.  

»Na žalost smo fašizmu priča tudi danes, v vseh oblikah, in teh nadlog se moramo vedno zavedati in biti nanje pripravljeni, da se jim upremo. Naj ta današnji dogodek še enkrat spomni vse nas, pa tudi ves civilizirani svet, da je duh antifašizma na teh prostorih še vedno prisoten, da živi in da je dovolj močan, da se zoperstavi vsem grožnjam. Antifašistični duh je treba še naprej ohranjati in nenehno govoriti o pomembnosti boja proti fašizmu, saj gre za pridobitev civilizacije in dejavnik skupnega življenja,« je sklenil minister Osmanović.   

Igmanski marš je vojaška operacija iz druge svetovne vojne, ko so se borci Prve proletarske brigade iz obleganja močnih nemških sil na Romaniji prebili proti Sarajevu. Njihov načrt je bil, da dosežejo takrat osvobojeno Fočo. Preboj se je začel 25. januarja. V dveh dneh so prišli na Sarajevsko polje. Najtežji del je bil začetek vzpona na Igman.  

Prehod čez Igman je bil izveden ponoči med 27. in 28. januarjem, v globokem snegu in velikem mrazu. Ta marš je postal legendar zaradi 40 hudo ozeblih borcev, ki so bili prepeljani na zdravljenje v Fočo, kjer so prestajali nadčloveške bolečine amputacij ozeblih delov telesa brez narkoze.