
(Patria)- Inštitut za raziskovanje genocida, Kanada (IGK) se je oglasil ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst.
IGK na mednarodni dan spomina na holokavst spominja žrtev holokavsta, pa tudi žrtev genocida v Bosni in Hercegovini ter vseh žrtev vseh zločinov po svetu.
"Dvajseto stoletje je zaznamovala monstruozna težnja po iztrebljenju celotnih nacionalnih, etničnih, rasnih ali verskih skupin, da bi jim preprečili biološki, kulturni, socialni in ekološki obstoj. Iz nacističnega holokavsta ima človeštvo še vedno možnost izluščiti zgodovinsko lekcijo in sporočilo ter zagotoviti boljšo prihodnost, čeprav je genocid v Bosni in Hercegovini, ki sta ga ustvarila srbski in hrvaški nacizem ter na kosteh umorjenih žrtev uvedel genocidne tvorbe na edinstvenem državnem in družbenem bosanskohercegovskem prostoru, pokazal ogromno negativno izkušnjo.
Zmota je, da več Evrope pomeni tudi več kulture spomina, več zgodovinske resnice. Vprašanje bosanskohercegovske preteklosti se ne odloča na področju historiografije, objektivnega historiografskega znanja in spopadov zgodovinarjev o objektivni zgodovinski resnici, temveč na področju kulturne artikulacije, v kateri je destrukcija kulture spomina temelj protibosanske realnosti, v kateri se država in družba nahajata globoko v slepi ulici bede in brezupa", pravijo iz IGK.
Bosanskohercegovski pogled v preteklost - kulturo spomina, določa bosanskohercegovska aktualna realnost - konstrukcija države in družbe na podlagi legalizacije rezultatov agresije in genocida. Ne obstaja bh. historiografija, ki bi zahtevala znanstveno objektivnost. Obstaja pluralnost etničnih zgodovin - resnic, brez zahtevanja objektivnosti. Bosna in Hercegovina potrebuje individualni spomin in kolektivno zgodovino, ne pa pluralnost zgodovin in kolektivnega spomina.
Javno govorjenje o agresiji in genocidu v Bosni in Hercegovini je prvi pogoj, da izstopimo iz protibosanskega stanja zanikanja genocida, čaščenja zločincev in ponarejanja sodnih, zgodovinskih in znanstvenih dejstev. Za razliko od Judov žrtve genocida v Bosni in Hercegovini, zlasti Bošnjaki, niso našli aktivnega odgovora na genocid. Vojni zločinci živijo svobodno v javnem prostoru, predlagajo se za najodgovornejše politične, akademske in kulturne funkcije. Bosanskohercegovske žrtve genocida nimajo jasne zavesti o kulturi spomina kot bosanskohercegovskem programu za obstoj ne le države in družbe, ampak zlasti za obstoj bosanske ideje. Pomanjkanje bosanskega programa in platforme je znak, da delamo proti sebi, pa tudi proti bosanski državi in družbi. Nihče nam ne bo dal bosanskega programa in institucionalizacije kulture spomina kot ene od pomembnih sestavin tega programa, zgraditi ga moramo tako, da bomo z branjenjem, krepitvijo in lobiranjem za resnico, pravico, kulturo spomina, branili, krepili in lobirali za državo Bosno in Hercegovino.
"Ljudje ne morejo biti srečni niti zadovoljni brez resnice o zločinih in pravice za žrtve. Človek, ki ni našel resnice in pravice, je izgubljen. Žali, izmišlja si in je nezadovoljen samo zato, ker ne more dojeti smisla kulture spomina. Mi se lahko in moramo odpreti drug drugemu samo, če se pravica dvigne nad krivico, resnica nad lažmi. Zavezani smo, da se borimo proti zlu, proti vsaki vrsti nasilja. To je naše poslanstvo. Zlo in zločin sta bolezen, ki se je tako razširila. Zato je danes bolj kot kdaj koli, ko zločini proti človečnosti in mednarodnemu pravu obstajajo po svetu, potrebno oblikovati in krepiti zgodovinsko zavest o holokavstu in genocidu v Bosni in Hercegovini. Sveto poslanstvo intelektualcev in odgovornost raziskovalcev je, da znanstveno raziskujejo genocid in druge oblike zločinov proti človečnosti in mednarodnemu pravu, na čemer temeljita resnica in pravica ter se maksimalno zoži prostor za potencialne ponaredke, manipulacije in laži. Proti tistim, ki poveličujejo in zanikajo holokavst in genocid, se je treba boriti z vsemi sredstvi, dajati jim vedeti, da se takšna zla ne bodo tolerirala.
Skupaj lahko ustavimo zločin zanikanja holokavsta in genocida ter s tem pošljemo jasno sporočilo žrtvam, da niso same v boju za dokazovanje očitne in nesporedne resnice o svojem trpljenju. Resnica o holokavstu in genocidih mora zmagati. Pravica za žrtve holokavsta in genocida mora biti popolnoma zadoščena. Svoboda bosanskohercegovske države je mogoča samo takrat, ko se ugotovi sodna odgovornost za agresijo in genocid, na katerih rezultatih danes temelji ta svoboda. Država Bosna in Hercegovina in njene žrtve v agresiji in genocidu se ne smejo poniževati. Resnica in pravica sta najboljša brana protibosanskemu delovanju in najboljša brana poniževanju žrtev agresije in genocida", so sporočili.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























