IGES KONFERENCA - Alkalaj: Državna lastnina je po ustavu in zakonu last države, njena problematizacija lahko destabilizira BiH

(Patria) - Državna lastnina ni nerešeno vprašanje, po ustavu in zakonu pripada državi in kot taka, s pomočjo naših zaveznikov in mehanizmov, določenih z daytonskim sporazumom, mora biti le potrjena kot državna lastnina. Najpomembneje je, da je lahko le kot taka v službi vseh svojih državljanov na vsakem pedu naše domovine, je sporočil veleposlanik Bosne in Hercegovine v Washingtonu Sven Alkalaj.

Izjemna čast mi je biti del današnje konference, katere naslov je zelo aktualen: TRANSATLANTSKI ODNOSI, TRGOVINA IN ENERGETSKA VARNOST. Dovolite mi, da že na samem začetku čestitam IGES-u pod vodstvom direktorja Adnana Kape za uspešno organizacijo konference. Hvala vsem, ki podpirate delo tega pomembnega inštituta za Bosno in Hercegovino in regijo. V svetu, ki se spreminja s hitrostjo, ki jo je težko slediti, postajajo inštituti, kot je IGES, ključni svetilniki za razumevanje kompleksnih procesov, ki oblikujejo našo prihodnost.

Danes tukaj ne stojim le kot veleposlanik Bosne in Hercegovine v Washingtonu, temveč kot nekdo, ki je desetletja aktivno pričal intenzivnim geopolitičnim spremembam v svetu, ki so se odrazile tudi na jugovzhodnem krilu Evrope, kjer živimo. V obdobju od 90. let do danes je vzporedno potekala tudi evolucija transatlantskega partnerstva. Trenutna dolžnost, ki jo opravljam na drugi strani Atlantika, mi omogoča neposreden vpogled v to, kako pomemben del te velike sestavljanke, ki jo imenujemo “evroatlantski svet”, je Balkan.

Nahajamo se v letu 2026. Svet ni več takšen, kot smo ga poznali pred samo petimi ali 10 leti. Evropa še posebej ni enaka kot konec 20. stoletja, ko je doživljala lastno transformacijo skozi pospešeno širitev takratne Evropske skupnosti in Nata. Ta proces je potekal v tesnem sodelovanju z Ameriko, ki je imela svoje interese, a je bila tudi ključna država, ki je branila Evropo v drugi svetovni vojni.

Po desetletjih evropskega blagostanja, širitve in konsolidacije so se zgodile določene spremembe in danes so transatlantski odnosi postali bolj zapleteni z izzivi, ki spodkopavajo zaupanje med zavezniki. Kljub temu ti odnosi še vedno obstajajo in niso prekinjeni. V javnosti to pogosto deluje zelo zmedeno, vendar sistem kolektivne obrambe, pa tudi trgovinski odnosi med severnoatlantskimi zavezniki, kljub določenim spremembam in nesoglasjem glede nekaterih vprašanj, še vedno delujejo.

Z vidika Washingtona Zahodni Balkan ostaja pomemben prostor in kar je najpomembneje, regija z ogromnimi gospodarskimi priložnostmi. Tokrat ameriška udeležba v regiji ni vezana le na varnostna vprašanja in ohranjanje miru, temveč tudi na strateške naložbe. Bosna in Hercegovina je iz pasivnega prejemnika pomoči postala proaktiven dejavnik stabilnosti. Mislim, da so to prepoznali politični akterji tako na oblasti kot v opoziciji, kar je dober znak za začetek. Prednostni interes Bosne in Hercegovine je stabilnost skozi partnerstvo z vsemi prijateljskimi državami, teh pa imamo tako na vzhodu kot na zahodu.

Hkrati je pomembno poudariti, da velike naložbe ne prihajajo tja, kjer ni varnosti, kar vključuje tudi pravno varnost kot osnovo za kapitalske naložbe. V tem kontekstu ne moremo mimo vprašanja državne lastnine, ki je ključno za pravno in politično stabilnost v BiH. Državna lastnina ni nerešeno vprašanje, po ustavu in zakonu pripada državi in kot taka, s pomočjo naših zaveznikov in mehanizmov, določenih z daytonskim sporazumom, mora biti le potrjena kot državna lastnina. Najpomembneje je, da je lahko le kot taka v službi vseh svojih državljanov na vsakem pedu naše domovine. Po ustavi in zakonu se predstavniki teh državljanov izvolijo v državne institucije in na ta način vsi sodelujejo pri razpolaganju in uporabi državne lastnine, tako za državo kot za vsako lokalno skupnost. V nasprotnem primeru, če bi državna lastnina prišla pod nadzor lokalnih političnih veljakov, potem morajo naši partnerji v Ameriki in Evropi vedeti, da bi globalni konkurenčni geopolitični akterji v prihodnosti to lahko izkoristili za nadaljnjo destabilizacijo Bosne in Hercegovine ter ekonomski in politični vpliv na tem območju. Ne podcenjujmo tega, in moje kolege iz naših prijateljskih držav, ki so danes z nami, razumejo, o čem govorim.

Trgovina in gospodarsko sodelovanje

Ko govorimo o trgovini, ne moremo biti slepi in ne opaziti, da svetovne dobavne verige doživljajo preoblikovanje. Na to dinamiko vplivajo predvsem trgovinski odnosi globalnih sil, kot so Amerika, Kitajska, Evropska unija, Indija, pa tudi regionalnih akterjev, ki svet oskrbujejo z energenti, redkimi kovinami in drugimi surovinami, ter na ta način prav tako vplivajo in narekujejo tempo svetovne gospodarske menjave.

Glede odnosov Bosne in Hercegovine z državo, kjer sem trenutno veleposlanik, lahko govorim o pogovorih, ki jih trenutno vodim z našimi partnerji v Washingtonu, in ki se vse pogosteje osredotočajo na to, kako lahko njihovi vlagatelji pomagajo pri modernizaciji naše infrastrukture, energetskega sektorja, pa tudi digitalne transformacije. Čeprav je ožja tema konference trgovina, jo je nemogoče ločiti od celotnih gospodarskih odnosov med državami, zato navajam načrte ZDA za naložbe. Z vidika interesov Bosne in Hercegovine močnejša gospodarska povezanost z našimi zahodnimi partnerji neposredno vpliva na krepitev suverenosti in ozemeljske celovitosti naše države, s čimer postanemo odpornejši tudi na zunanje pritiske, ki ogrožajo stabilnost BiH.

Zato moram poudariti, da nas v Bosni in Hercegovini skrbi nadaljevanje secesionistične retorike, ki prihaja iz Banja Luke, celo po ukinitvi sankcij skupini politikov, ki so najbolj odgovorni za večletno stagnacijo naše države. Na žalost destabilizirajoča politika ni ustavljena in njena retorika še naprej odmeva v javnem prostoru. Takšnemu političnemu establishmentu ne smemo dovoliti, da zaradi osebnih interesov in korupcije ogroža odnos Bosne in Hercegovine s prijateljskimi državami. To so politične sile destabilizacije in ogrožanja vseh naložb, ki prihajajo v BiH, saj njihovo delovanje nasprotuje vsem vrednotam liberalne demokracije, demokratičnih institucij in vrednotam, ki so se v Evropi desetletja mukoma gradile.

To je še en razlog, zakaj je današnja konferenca IGES-a pravo mesto, da pošljemo sporočilo: Bosna in Hercegovina je pripravljena na resne kapitalske naložbe, vendar je prav tako pomembno, da se te naložbe zagotovijo skozi članstvo Bosne in Hercegovine v Natu in Evropski uniji.

Energetska varnost kot steber stabilnosti

Dovolite mi, da se dotaknem tretjega stebra te konference, energetske varnosti. To je vprašanje, ki ni več le v domeni gospodarstva, temveč čiste nacionalne varnosti. V mnogih primerih po svetu smo videli, kako je lahko energetska odvisnost uporabljena kot orožje. Odgovor na to je diverzifikacija. Za Bosno in Hercegovino je vsekakor dobro, da zmanjša odvisnost od samo enega vira, vendar moramo hkrati paziti, da napovedane naložbe ne bodo ogrožene prav s strani tistih političnih sil, ki nenehno spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost države ter iščejo nadaljnje zapletanje političnega sistema. Takšna retorika zmanjšuje priliv kapitala v BiH in razvoj gospodarstva, s tem pa zmanjšuje možnost hitrega povrata na kapitalske naložbe.

Dame in gospodje,

Dragi prijatelji,

Dinamika v svetu je takšna, da ne trpi počasnosti in fragmentiranih političnih sistemov, ki se ne morejo integrirati v globalne tokove. Današnji čas pogosto zahteva hitro sprejemanje odločitev. Ključni politični akterji v Bosni in Hercegovini bi morali končno spoznati, da bodo blokade integracije BiH v svetovne tokove najbolj škodile tistim, ki so zavirali razvoj Bosne in Hercegovine. Žalostno bi bilo, da bi takšne politike prepozno prišle do zaključka, da svet ne bo čakal na nas. Navsezadnje bodo tisti politični akterji, poslovneži in sploh državljani BiH, ki bodo sledili globalni dinamiki in imeli sposobnost integracije, v nedosegljivi prednosti pred zaviralci. Ti bodo na koncu samo izpadli iz vlaka, ki pospešuje v prihodnost. Zahvaljujoč takšnim nazadnjaštvom je Bosna in Hercegovina do sedaj izgubila stotine milijonov evrov pomoči s strani EU, pa tudi milijarde evrov naložb, ki niso prišle zaradi negotovega okolja in vladavine prava.

Prav skozi IGES ustvarjamo intelektualni in strateški okvir za takšno BiH, ki bo del modernega sveta, ne pa del propadlih narodov, ujetih v ideje 19. stoletja. Moje sporočilo danes je sporočilo optimizma, ki temelji na znanju, delu, učenju, povezovanju, sprejemanju modernih tehnologij in sposobnosti integracije v sodobno dobo. Transatlantska povezava je še vedno funkcionalna, čeprav z veliko izzivi. Ta povezava se mora nenehno vzdrževati in biti sposobna prilagajanja novim situacijam. Na drugi strani je v interesu držav Balkana stabilnost svetovnega reda, saj je vsaka velika sprememba reda skozi zgodovino prinesla tudi velika trpljenja tukajšnjim državam in narodom. Zato se stresimo, odprimo oči in poskusimo razumeti, kaj se dogaja v svetu.

Hvala vam za pozornost in želim nam uspešno in plodno delo v nadaljevanju te izjemno pomembne konference. Sarajevo je bilo vedno kraj srečevanja, zato naj bo današnja konferenca kraj, kjer bomo ponudili ideje, ki vodijo k bolj varni in uspešnejši Bosni in Hercegovini ter Balkanu kot celoti.